Stanovanja se v Sloveniji nadpovprečno dražijo

V tretjem četrtletju lani so cene zrasle za 3,1 odstotka, v EU za 1,4 odstotka.

Objavljeno
16. januar 2020 18.36
Posodobljeno
17. januar 2020 08.32
V prvi polovici lanskega leta je bilo treba za rabljeno stanovanje v Ljubljani odšteti v povprečju 2780 evrov za kvadratni meter, v prihodnjih treh mesecih so cene krepko poskočile. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nepremičnine v EU se pospešeno dražijo že zadnjih šest let. V tretjem četrtletju lani so se posli sklepali po 4,1 odstotka višjih cenah kot v istem obdobju leta 2018. V Latviji je bila rast kar 13,5-odstotna, več kot desetodstotna je bila tudi v Luksemburgu in na Slovaškem.

Slovenija se je z 8,5-odstotno podražitvijo prodajnih cen nepremičnin uvrstila med tretjino držav z največjo rastjo. Trg je stagniral v Italiji (+0,4), na Danskem, Finskem, Irskem in v Veliki Britaniji pa se cene niso povečale za več kot 1,7 odstotka. Če primerjamo cene med julijem in septembrom lani ter trimesečjem pred tem pa so cene najbolj zrasle v Latviji in Sloveniji, in sicer za več kot tri odstotke, povprečna rast v državah članicah EU je bila 1,5-odstotna, so izračunali v evropskem statističnem uradu. Stanovanja so se v povprečju podražila bolj, kot so se povišale plače. 



Po zadnjih dostopnih podatkih geodetske uprave (za prvo polovico leta 2019) je bilo treba v Ljubljani za rabljeno stanovanje odšteti v povprečju 2780 evrov za kvadratni meter, približno sto evrov manj na Obali (brez Kopra), v Kopru 2440 evrov, več kot 2000 evrov še tudi v okolici Ljubljane in v Kranju, na območjih Novega mesta, Maribora, Celja pa približno od 1300 do 1600 evrov.
 

Neenakomerna rast najemnin in prodajnih cen


V Eurostatu so analizirali gibanje prodajnih cen stanovanj in najemnine od leta 2007. Ugotovili so, da so v tem času najemnine postopno in nepretrgoma rasle ter v tretjem četrtletju lanskega leta bile za 21 odstotkov višje kot leta 2007. Prodajne cene so do leta 2014 večinoma padale in bile za pet odstotkov nižje kot v začetku opazovanega obdobja, v zadnjih šestih letih pa so porasle za skoraj 25 odstotkov, od leta 2007 za skupaj 19 odstotkov.

image
FOTO: Mavric Pivk/Delo

 
Pri nakupih stanovanj morajo precej globlje v denarnico, kot so bili vajeni leta 2007, zdaj seči Avstrijci, Luksemburžani in Švedi. Cene so se povišale za 80 in več odstotkov, dosti bolje ni niti na Madžarskem, Češkem in v Nemčiji (+60 odstotkov). Čehi morajo tudi za najemnine zdaj odšteti 80 odstotkov, Madžari pa 70 odstotkov več.

image
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V Litvi najemniki za stanovanja plačujejo dvojno ceno tiste, ki so jo leta 2007, Avstrijci pa 1,5-kratnik, zelo podobno tudi Estonci in Poljaki, ter, zanimivo, tudi Romuni. V tej državi so se prodajne cene nepremičnin v 12 letih znižale za skoraj 30 odstotkov, 40 odstotkov ceneje pa jih kupujejo v Grčiji, kjer so se za več kot 15 odstotkov zmanjšale tudi najemnine.

V Sloveniji so se v opazovanem obdobju prodajne cene za stanovanja povišale za manj kot deset odstotkov, rast je bila med najmanjšimi v EU, medtem ko so se najemnine podražile za odtenek bolj kot v povprečju – k temu je verjetno pomembno prispeval razmah oddajanja prek airbnb – kažejo sveži podatki evropskega statističnega urada.

 
Gradenj je več

 
Statistični urad medtem poroča, da so bila v Sloveniji leta 2007 na novo zgrajena štiri stanovanja na tisoč prebivalcev, do leta 2015 je število upadlo na 1,3 stanovanja na tisoč prebivalcev, v zadnjih letih se je trend obrnil, zadnji dostopni podatek za leto 2018 se je ustavil na 1,5 stanovanja.

Od leta 2015 se povečuje tudi število stanovanj, za gradnjo katerih so bila investitorjem izdana gradbena dovoljenja – leta 2015 jih je bilo izdanih 2650, leta 2018 pa 3600. Lani do novembra so investitorji zaprosili za dovoljenje za gradnjo 3120 stanovanj.