Statistiki: tudi januarja znižanje cen

Ljubljana – Cene so bila januarja letos v primerjavi z decembrom lani povprečno nižje za 1,3 odstotka, poroča Statistični urad republike Slovenije. Na letni ravni so bile nižje za 0,5 odstotka.  Deflacijska gibanja »so značilna praktično za večino držav evrskega območja«, ugotavljajo analitiki vladnega urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Tretjič zapored deflacija na mesečni ravni

Slovenski statistiki februarja tretjič zapored poročajo o povprečno nižjih cenah v preteklem mesecu, torej o deflaciji: ta je bila januarja na mesečni ravni 1,3-odstotna, decembra lani 0,5-odstotna in mesec pred tem 0,2-odstotna. V tem trimesečnem obdobju so dvakrat poročali tudi o povprečnem znižanju cen, deflaciji, na letni ravni – januarja letos je bila 0,5-odstotna in novembra lani 0,2-odstotna.

V Umarju poudarjajo, da so deflacijska gibanja so značilna za večino držav evrskega območja, saj prvi podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo na 0,6-odstotno deflacijo, potem ko so evropski statistiki januarja poročali o decembrskem znižanju cen. »Na takšno gibanje cen v evrskem območju vplivajo podobni dejavniki kot v domačem okolju, torej nizka gospodarska aktivnost in s tem povezane razmere na trgu dela ter tudi padajoče cene energentov,« ob najnovejši statistiki ugotavljajo v Umarju. Pričakujejo, da bodo domača gibanja na področju cen tudi v prihodnjih mesecih ostala na podobno nizkih ravneh. Umar in druge javne analitične ustanove, tudi Banka Slovenije, počakajo na sveže statistične podatke državnega urada, potem pa jih dodajo svoje ocene in pričakovanja.

Najbolj so k nižjim cenam pripomogli naftni derivati in razprodaje

Slovenski statistiki poročajo, da so k letni deflaciji najbolj pripomogli cenejši naftni derivati ter hrana in brezalkoholne pijače, mesečno rast cen pa so znižale zimske razprodaje obleke in obutve ter nižje cene naftnih derivatov. »Ob izrazitem medletnem padcu evrskih cen nafte v zadnjih mesecih za skoraj 50 odstotkov se je občutno znižal prispevek cen energentov, h kateremu so prispevale predvsem nižje cene tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, nižje so bile tudi cene nepredelane hrane,« izpostavljajo v Umarju.

Po podatkih statističnega urada so se tekoča goriva v enem letu pocenila pocenila za 16,3 odstotka in pogonska za 12,5 odstotka. Prav  nižje cene naftnih derivatov so januarja najbolj, za 0,9 odstotne točke,  pripomogle k letnemu znižanju povprečnih cen.

Na januarsko znižanje cen za 1,3 odstotka v primerjavi z decembrom lani so po pojasnilih statističnega urada močno vplivale zimske razprodaje obleke in obutve: »Oblačila so se pocenila za 14,8 odstotka, obutev za 8,9 odstotka.« Naftni derivati niso vplivali le na letno deflacijo, ampak tudi na januarski upad povprečnih cen: tekoča goriva so se namreč pocenila za 11,5 odstotka, pogonska za 7,4 odstotka. Cene bi januarja lahko upade še bolj, če bi ne bilo tudi občutnih podražitev: zelenjava je bila dražja za 10,5 odstotka. Enoletne podražitve pa so bile najbolj opazne na področju rekreacije in kulture ( 4,1 odstotka), pri alkoholnih pijačah in tobaku (4,1 odstotka) ter obleki in obutvi (1,4 odstotka), če omenimo tri skupine z vrha.

Januarja uvedli metodološke spremembe

Statistiki so decembra lani napovedali, da bodo januarja 2015 uvedli metodološke spremembe pri ugotavljanju indeksa cen življenjskih potrebščin: spremembo uteži, osvežitev seznama proizvodov in storitev ter prodajnih mest, na katerih se spremljajo cene teh proizvodov in storitev. Zdaj pojasnjujejo: »Podobno kot v preteklih letih smo spremenili uteži. Te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2012, preračunanih na cene iz decembra 2014. Obenem smo nekoliko revidirali tudi seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljamo, ter seznam prodajnih mest, kjer spremljamo cene teh izdelkov in storitev.«

Podatek o inflaciji ali deflaciji temelji na indeksu cen življenjskih potrebščin.  »Ta meri spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini (po načelu nacionalne potrošnje),« pojasnjujejo v državnem statističnem uradu.

V košarici so izdelki, ki odražajo značilna gibanja

Po pojasnilih statističnega urada so enota opazovanjaizdelki in storitve končne potrošnje, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji povprečnega potrošnika, in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih izdelkov oziroma storitev. »Ti izdelki in storitve sestavljajo tako imenovano košarico dobrin,« povedo statistiki o izhodiščih za indeks cen življenjskih potrebščin.

V košarici za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin je bilo do konca decembra lano 684 reprezentativnih proizvodov, zdaj ko so statistiki uvedli nekaj metodoloških novosti, pa jih je več: na seznamu je zdaj 706 reprezentativnih izdelkov. »V košarico so izbrani tisti izdelki in storitve, katerih delež v skupni potrošnji prebivalstva je večji od 0,1 odstotka in katerih cene lahko najbolje odražajo gibanje cen sorodnih artiklov oziroma splošno gibanje cen,« je mogoče zvedeti iz metodoloških pojasnil statističnega urada.