STEM50 spodbuda mladim: denarne nagrade in vstopnica do najboljših delodajalcev

Na pobudo Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ) ter v partnerstvu GZS in Zavoda Inženirke in inženirji bomo! (ZIIB) nastaja nacionalni program STEM50, s katerim želijo sistematično povezovati fakultete, gospodarstvo in institucije ter nagrajevati magistrska in doktorska dela z dokazanim prenosom znanja v prakso. Pobudnik, direktor SIQ Gregor Schoss, poudarja, da želijo mlade spodbujati, da pokažejo svoje najboljše znanje na področju, ki jih najbolj zanima in ki ga gospodarstvo potrebuje.

Katera izkušnja ali ugotovitev vas je spodbudila k pripravi programa STEM50 in kakšni so cilji te pobude?

Povod za razmišljanje je bil osebni dogodek. Moja hči je kot asistentka na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani doktorirala, s svojo doktorsko nalogo je kandidirala za Krkino nagrado in jo tudi prejela. Zelo jo je razveselila osebna čestitka predsednika uprave Krke gospoda Jožeta Colariča, seveda pa tudi denarna nagrada. Tudi sam sem bil nanjo zelo ponosen, hkrati pa sem se vprašal, zakaj česa podobnega nimamo tudi na tehničnem oziroma področju STEM.

Sam sem se v osnovni šoli malo učil, v srednji šoli nekoliko več, na fakulteti pa sem za knjigami preživel veliko časa. To mi ni predstavljalo težave, saj sem vedel, da se pripravljam na poklic, ki ga bom opravljal vse življenje. Danes je za mlade pot precej drugačna. Resno učenje se začne že v zadnji triadi osnovne šole, da se sploh lahko vpišeš na želeno srednjo šolo. Nato se pritisk nadaljuje zaradi vpisa na želeno fakulteto, uspešen zaključek študija pa zahteva še veliko dodatnega časa in truda. Ob koncu si študenti pogosto želijo predvsem čim prej zaključiti študij in začeti delati.

Program STEM50 zagotavlja dodatno motivacijo – nagrado za kakovostno opravljeno magistrsko ali doktorsko delo. To je priznanje za trud in znanje ter za boljšo popotnico pri vstopu na trg dela.

Kdo vse je že pristopil k projektu in kaj pričakujete od fakultet, podjetij in države?

Na nedavnem ustanovnem srečanju smo že prejeli podporo večine sodelujočih fakultet: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI), Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG), Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru (FS UM), Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE) in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (FRI). Zdaj smo v zadnji fazi dogovorov in pričakujemo, da bodo do konca septembra podpisane pogodbe z vsemi sodelujočimi fakultetami.

Pri izboru nagrajencev bodo sodelovale fakultete, Gospodarska zbornica Slovenije in SIQ. Promocijska podpora projekta bo potekala s pomočjo partnerjev, podjetjem Mediade in fakultetami. Podjetja, GZS in fakultete pa bodo sodelovali pri zagotavljanju sredstev za nagrade. Z državo za zdaj še nismo začeli formalnih pogovorov o sodelovanju, seveda pa si želimo, da bi naš projekt podprla.

Kaj bo STEM50 ponudil študentom poleg priznanja oziroma nagrade? In kaj bodo s sodelovanjem pridobile fakultete?

Nagrajenci bodo povzetek svojega dela objavili na spletni strani projekta, na kateri bodo njihovi dosežki za delodajalce opaznejši. Ti jim bodo lahko ponudili zaposlitev ali sodelovanje, na primer pri podiplomskem študiju ob delu ali pri razvojnih projektih. Za podjetja je največja prednost stik z mladimi strokovnjaki z znanjem na področjih, ki jih potrebujejo. Hkrati pa si tudi diplomanti želijo delati na področju, za katero so se izobraževali in na katerem so razvili največ strokovnega znanja.

Za fakultete je pomembno, da so njihovi diplomanti uspešni in iskani v gospodarstvu oziroma na trgu dela. To je najboljše merilo kakovosti študija. Fakultete, katerih diplomanti ustvarjajo največjo dodano vrednost, so najbolj zanimive tako za študente kot za podjetja.

Kaj bo največja razlika med STEM50 in nagradami za študente, raziskovalce in inovatorje?

Največja razlika je v številu nagrajencev. Ne želimo nagraditi le enega najboljšega, ampak čim več odličnih. Na začetku bomo podelili najmanj 50 nagrad, prepričan pa sem, da jih bo ob podpori gospodarstva čez nekaj let sto ali celo 150. Najmanj 80 odstotkov vseh zbranih sredstev bo namenjenih neposredno nagradam.

Osnovna nagrada bo za vse enaka – 600 evrov za magistrsko ali doktorsko delo, najboljših 12 pa bo prejelo po 1200 evrov. Če bi bil danes spet študent, bi to sprejemal zelo preprosto: nekdo mi je pripravljen plačati za to, da pripravim odlično magistrsko ali doktorsko nalogo. To je dobra motivacija, da se res potrudiš.

Kako bi lahko premagali prostor med širokim znanjem, ki ga zagotavljajo fakultete, in ozkimi področji, na katerih uspevajo slovenska podjetja?

Naloga fakultet je, da študentom zagotovijo široko in kakovostno strokovno znanje. To je še posebno pomembno, ker slovensko gospodarstvo temelji na številnih nišnih dejavnostih, ki zahtevajo različno strokovno znanje. Magistrsko ali doktorsko delo pa je priložnost za specializacijo.

Prav to želi podpreti STEM50 – da posameznik pokaže, na katerem področju je najboljši in kaj ga najbolj zanima. Farmacevtska podjetja takšen pristop uspešno uporabljajo že več desetletij. Slovenija pa ni uspešna le v farmacevtski industriji. Zelo uspešni smo tudi na številnih drugih področjih STEM, ki so hkrati pomembna za razvoj farmacije. Program STEM50 zato razumem kot podporo celotnemu ekosistemu – kot manjkajočo piko na »i«, ki je do zdaj še ni bilo.

Ali ima Slovenija premalo mladih, ki se odločajo za področja STEM, ali predvsem ne zna dovolj dobro razviti in obdržati njihovega potenciala?

Menim, da teh poklicev ne promoviramo dovolj. Strokovnjaki STEM ustvarjajo in vzdržujejo infrastrukturo, brez katere sodobna družba ne more delovati. Električna omrežja, proizvodnja energije, telekomunikacije, splet, avtomobili, vlaki, industrija, medicinska oprema – vse to temelji na delu inženirjev in drugih strokovnjakov tehnične stroke.

Čeprav jih pogosto ne opazimo, brez njihovega znanja sodobni svet ne bi deloval niti en dan. Njihova vloga je primerljivo pomembna kot vloga zdravnikov ali drugih ključnih poklicev, vendar je v javnosti precej manj prepoznana.

Kje po vaši oceni na izobraževalni poti izgubimo največ potencialnih talentov: v osnovni ali srednji šoli, na fakulteti ali pri prehodu na trg dela?

Po mojem mnenju največ talentov izgubimo že v osnovni in srednji šoli. To je obdobje, ko mladi odkrivajo svoje interese in si ustvarijo predstavo o svojem prihodnjem poklicu. Če pravočasno odkriješ področje, ki te resnično zanima, sta študij in poznejše delo precej lažja in predvsem bolj motivirajoča. Zato je pomembno, da mladim že zgodaj predstavimo poklice STEM kot zanimive, ustvarjalne in družbeno pomembne.

Kje vidite največjo izgubljeno priložnost pri prenosu znanja iz magistrskih in doktorskih del v prakso?

Največja težava so raziskave, ki ostanejo zgolj na teoretični ravni ali pa niso povezane s potrebami gospodarstva. Teoretične raziskave so pomembne in imajo svoje mesto, vendar bi moral biti večji delež zaključnih del usmerjen v reševanje izzivov gospodarstva in družbe. Na koncu vsi živimo od uspešnega gospodarstva. Če gospodarstvo ni uspešno, dolgoročno trpijo tudi druga področja družbe. Zato zagovarjam čim tesnejše povezovanje univerz in podjetij. Vsaka teorija bi morala imeti tudi možnost za praktično uporabo.