Stroški za bančne storitve čedalje višji

Informacija Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da so slovenske banke v zadnjem letu dni, od januarja 2015 do januarja 2016, več kot osemdesetkrat podražile svoje storitve, ki jih občani najpogosteje uporabljamo, sicer ne pove, koliko se je v resnici povečalo breme posameznika, opozarja pa, da je cenovna politika bank zelo živahen organizem, ki ga je nujno imeti na očeh.

»Če postavimo gibanje cen bančnih storitev v širši kontekst, je plačilni promet točka, na kateri banke nekoliko popravljajo svojo slabo poslovno sliko. Po moje podražitve niso odraz višjih stroškov, ampak gre predvsem za reševanje drugih bančnih problemov, težkega ekonomskega okolja, slabe donosnosti,« meni Boštjan Krisper, vodja oddelka financ pri ZPS.

Raje navzgor kot navzdol

ZPS pomaga potrošnikom slediti censkim spremembam s spletnim primerjalnikom bančnih računov, katerega podatke sproti ažurira. V omenjenem obdobju so največkrat (15-krat) podražili storitve pri Banki Koper, sledijo Hranilnica Lon (11 podražitev), Banka Celje (9) ter Hypo banka in NLB (8). Frekvenca sicer podražitev pokaže, kako hitre so banke pri prilagajanju trgu, za potrošnika pa je bolj pomembna višina teh sprememb.

Če se določena storitev podraži za več kot petino naenkrat, je to za komitenta lahko znak, naj razmisli o svoji zvestobi – storitvi ali banki. V skupino, ki preskakuje visoke stopnice, se je tokrat ujela Hranilnica Lon, ki je nadomestilo za direktno obremenitev povečala za tretjino, za več kot 20 odstotkov pa so nekatere storitve podražile tudi Abanka, Banka Koper, BKS, Deželna banka, Sberbank banka in banka Sparkasse. Bilo jih je manj, pa vendar: banke so zmogle tudi obratno smer. Pet nadomestil je pocenila Poštna banka, po eno pa Abanka, Banka Celje, Delavska hranilnica, Sparkasse in banka UniCredit.

Ker pa tipični slovenski potrošnik ne ostane pri eni bančni storitvi, ampak jih na mesec zbere celo košarico (kot ocenjujejo v ZPS, najpogosteje opravi šest plačil z univerzalnim plačilnim nalogom, eno z direktno obremenitvijo in eno s trajnim nalogom, trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom), nas zanima, za koliko se je povečal celotni mesečni strošek poslovanja.

»Za tipičnega potrošnika, ki posluje na bančnem okencu, se je najbolj podražila košarica storitev komitentov Sberbank (20 odstotkov) in Hranilnice Lon (14 odstotkov), pri spletnih uporabnikih pa so se stroški poslovanja najbolj zvišali pri Hranilnici Lon (17 odstotkov) in Banki Koper (9 odstotkov),« so izračunali v ZPS.

Razlike v večkratnikih

Ne gre pa gledati le odstotka podražitve, saj je pomembno, od kakšne osnove se ta odmeri, ali nekdo, ki je bil dozdaj razmeroma poceni, z morebitnim visokim skokom še vedno ne preseže tistih, ki so že ves čas dragi. Isto velja tudi v nasprotni smeri. Zato se velja ozreti proti tabeli, ki pokaže, kakšni so dejanski mesečni stroški poslovanja povprečnega uporabnika bančnega računa. Razlike se merijo v večkratnikih!

Kot pravijo v ZPS, bodo potrošniki, ki poslujejo na bančnem okencu, za svoje poslovanje na letni ravni najmanj odšteli pri Delavski hranilnici, le 50,54 evra. Deželna banka in Hranilnica Lon sta že več kot dvakrat dražji od najugodnejše, najdražje banke pa so NKBM, Sberbank in Hypo Alpe-Adria Bank, in sicer za več kot štirikrat. Tudi, če prisegamo na spletno banko, bo povprečni potrošnik najbolj zadovoljen pri Delavski hranilnici (za prej opisano košarico bo plačal 48,14 evra). Za dobrih 30 evrov sta dražji Deželna banka in banka BKS, najdražje pa so SKB banka, Banka Koper in NLB z več kot 100 evri.

V trendu so paketi

Za vse potrošnike, ki niso ravno v povprečju, obstaja na spletni strani ZPS mehanizem, s katerim oblikujejo svojo košarico storitev in lahko natančno zase izračunajo, koliko (več) so v zadnjem letu porabili za poslovanje z bančnim računom oziroma koliko bi jim za iste storitve pobrala konkurenčna banka. Nadomestila bank in hranilnic za plačilne storitve vsako leto podrobno analizira tudi Banka Slovenije, preprostejši in potrošniku prijaznejši pa je spletni primerjalnik ZPS. Ki je, pravi Boštjan Krisper, kar dobro obiskan.

Kakšni so učinki tovrstnega informiranja, ali potrošniki, ki ugotovijo, da je njihova banka postala (pre)draga, potegnejo iz tega kak radikalen sklep, je težko reči. Vsekakor banke še vedno ne zamenjujejo tako množično, kot v tujini ali kot bi bilo za konkurenčnost koristno.

Tisti bolj zagreti so jo nemara enkrat, največ dvakrat v preteklosti, potem pa so večinoma obtičali. Podobno, kot se je dogajalo z zamenjavo dobaviteljev energije.

Ker pa banke svoje storitve združujejo v pakete z raznolikim naborom, ki niso med seboj primerljivi, in nanje veže popuste, pisane na kožo posameznika, je čedalje teže izpeljati povsem objektivno primerjavo. To opažajo tudi v ZPS. Zato so si, kot pravi sogovornik, za letos zadali nalogo, da bodo dopolnili svoj primerjalnik s ponudbo paketov bančnih storitev. To bo precejšen nov metodološki izziv, saj bo treba najti pravo mero med kompleksnostjo in preglednostjo.

Ceneje za študente in starejše

Stroški, ki jih potrošniki plačajo za posamezne storitve, so odvisni od vrste računa, ki ga odprejo pri banki. Tisti, ki potrebujejo samo osnovne storitve, ponavadi lahko izberejo račun z vključenimi manj storitvami od klasičnega, za katerega se sicer odloča največ posameznikov. Kot pojasnjujejo v NLB, je v njihovem primeru razlika med njima ta, da prvi, ki je cenejši, ne omogoča rednega ali izrednega limita, plačilnih kartic in plačila prek spleta, uporabljati pa je mogoče spletno banko.

Sicer pa praktično vse banke ponujajo ugodnejše storitve mladim ter upokojencem. Pogosto za dijaške ni študentske račune ni treba plačevati mesečnega vodenja, upokojenci plačujejo polovično ceno. Pri Sberbank starejši odštejejo 1,19 evra, dvigi gotovine na vseh bankomatih v državah z evrom so brezplačni, brezplačno lahko uporabljajo mobilno banko. V UniCreditu so za 1,7 evra na mesec v paket senior poleg osnovnega vodenja računa »vključene storitve, ki jih po naših izkušnjah upokojenci največ uporabljajo: dva negotovinska plačilna naloga v poslovni enoti, dve direktni bremenitvi, dva trajna naloga in dva plačilna naloga v spletni ali mobilni banki,« pojasnjujejo.

V SKB so izpostavili polovične stroške pristopnine za elektronsko bančništvo in kartico z odloženim plačilom, v Abanki pa upokojenci ob znižanem strošku za vodenje računa 1,65 evra na bančnem okencu odštejejo bistveno manj za plačilo naloga, to je 0,55 evra.