Študentka v tujini: Urška Košir, psihologija, ZDA

Urška Košir, psihologija, Yale University, ZDA

Vse se je začelo z željo po izpopolnitvi angleščine ter po novi izkušnji, spoznanju novih ljudi in različnih kultur. Obiskovala sem športni oddelek koprske gimnazije, saj sem bila profesionalna jadralka. Bila sem reprezentantka in tako prepotovala polovico sveta.

Vedno sem se podajala novim izzivom naproti in v drugem letniku srednje šole sem si zaželela odhoda v tujino, bila sem se pripravljena podati v akademske vode in opustiti profesionalno jadranje. Skupaj s starši smo se angažirali in iskali vse mogoče rešitve.

Nekje sredi drugega letnika sem izvedela za United World College (UWC), mednarodno šolo v zamejskem Devinu, ki omogoča mednarodno maturo (International Baccalaureate) in ki je priznana na tujih univerzah, bodisi v Evropi bodisi v Ameriki. Prijavila sem se na razpis, na katerem je vsako leto sprejet le en dijak iz Slovenije.

Proti koncu drugega letnika gimnazije sem prejela veselo novico, da sem bila izbrana, in brez premisleka sem sprejela odločitev, da bom šolanje nadaljevala na mednarodni šoli v Italiji.

Precej hitro sem spoznala, da bom s pomočjo mednarodne mature lažje nadaljevala študij v tujini. Spominjam se četrtega letnika, ko so se začele prijave na tuje univerze. Sama sem se sicer prijavila na nekaj angleških univerz, vendar sem se kasneje odločila, da študij nadaljujem v Ameriki.

Veliko informacij o študiju v Ameriki sem prejela od dijakov in agentov iz različnih šol, ki so univerze prišli predstavit na šolo v Devinu. Velikokrat je take informacije pomembno vzeti s kančkom rezerve, saj vsi hočejo lastno univerzo predstaviti v čim boljši luči.

Pri zbiranju informacij ter kasneje univerz je pomembno pogledati vase in si morda celo napisati seznam stvari, ki so vam pomembne − morda velikost šole in število študentov ter razmerje med številom profesorjev in študentov, ali je šola v večjem mestu ali je oddaljena od prestolnic, ima campus ali ne, je šolanje plačljivo, koliko lahko prispevam jaz oziroma moji starši, ponuja šola morda finančno pomoč, se hočem poleg študija ukvarjati s športom in katera smer študija me zanima (nekatere univerze so višje rangirane v naravoslovnih vedah, druge bolj priznane na družboslovnem področju).

Prijava na ameriške univerze lahko povzroči kar nekaj preglavic, saj je na prvi pogled videti zelo dolgotrajna in zakomplicirana. Treba je opraviti standarizirani test (SAT), v katerem preizkusijo znanje angleške slovnice, matematike in bralnega razumevanja.

SAT je možno opraviti v Ljubljani ali v Devinu. Na test se je treba prijaviti, je plačljiv in lahko se ga opravlja večkrat, vendar ga je nujno treba opraviti, preden se prijavite na univerzo. Nekatere univerze zahtevajo tudi SAT II, kar je podoben standarizirani test, vendar se nanaša samo na določen predmet (na primer biologijo, kemijo, tuji jezik in podobno). Več informacij glede SAT najdete na spletni strani.

Vsaka univerza ima drugačne zahteve, zato je pomembno, da si na spletni strani univerze pogledate sekcijo za bodoče študente (prospective students) ali how to apply.

Če nimate mednarodne mature, univerze po navadi zahtevajo TOEFL, ki je prav tako standariziran test angleškega jezika.

Večina ameriških univerz sprejema prijave kar on-line. Common app, kot je poimenovana spletna stran, zahteva od vsakega bodočega študenta, da si ustvari svoj profil, naknadno pa lahko študent doda univerze, na katere se želi prijaviti. Število univerz, na katere želi študent poslati prijavo, ni omejeno.

Večina univerz ob prijavi povpraša dijake o hobijih, različnih obšolskih aktivnostih ali športnih podvigih. Vsak dijak mora ob priložitvi ocen napisati tudi esej na določeno temo ali pa prosti spis, ki je dolg le okoli 600 besed (personal statement/essay).

Bistvo tega spisa je, da pripomore k spoznanju dijaka kot osebe, in ne le številčnih ocen. Spominjam se, da sem esej napisala o jadranju kot metafori življenja, v katerem sem obrazložila, česa vse me je jadranje kot šport naučilo, ter jim pokazala, da se disciplina, ambicioznost in zavzemanje zase lahko prenese iz športa v akademske vode.

Ob prijavi na določeno univerzo je priporočljivo stopiti v stik tudi z določenimi osebami na univerzi, ki so odgovorne za prijave in izbor študentov. Elektronski naslovi teh oseb se zlahka dostopni na spletni strani univerze. Imajo tudi določene osebe, zadolžene za pomoč mednarodnim dijakom in študentom, ki znajo vedno svetovati in poznajo odgovore na vsa vprašanja glede vpisa, prijav, študentskih vizumov, financiranja, predmetnika in podobno.

Prijave na ameriške univerze se začnejo že novembra v četrtem letniku in za večino univerz je rok oddaje prijave okoli novega leta. Ko je prijava oddana, se začne najtežji del − čakanje na odgovor. Odgovor na vprašanje, ali sem bila sprejeta, sem dobila šele konec marca. Ko izveš, kam si bil sprejet, se moraš do začetka maja odločiti, ali boš študij nadaljeval na izbrani univerzi.

Zakaj Amerika? Zakaj ne? Sama sem izbrala Ameriko, ker sem imela možnost, da se ob študiju lahko posvetim tudi jadranju v ekipi Yala. Usklajevanje športa in šole ni vedno lahko, vendar mi je yalovski študijski sistem omogočal, da sem se redno udeleževala tekmovanj in si že prvo leto s sojadralko pridobila naslov državnih univerzitetnih prvakinj v dvosedu 420, hkrati pa tudi uspešno opravila prvi letnik.

Poleg tega ima večina univerz v Ameriki sistem »liberal arts«, kar pomeni, da se študent prijavi na šolo kot ustanovo in smer študija izbere naknadno. Sama sem že od začetka vedela, da si želim študirati psihologijo, vendar je kar nekaj mojih prijateljev prešlo iz začetnega navdušenja nad biologijo na ekonomijo, pri čemer niso izgubili letnika, prav tako se jim ni bilo treba prepisati na drugo univerzo.

V Ameriki, še posebno na privatnih univerzah, je veliko možnosti za vključitev v različne raziskovalne skupine, saj so te dobro financirane. Velika prednost je tudi povezovanje z bivšimi študenti (networking) in sodelovanje univerz z različnimi korporacijami, ki ponujajo delovna mesta za bodoče diplomirance.

Eno izmed najbolj pogostih vprašanj, ki sem ga slišala o študiju v Ameriki, je, kaj pa šolnina. Pomembno je vedeti, da je šolnina plačljiva in tudi precej visoka. Tako kot je pomembno vedeti, da večina univerz, predvsem višje rangiranih privatnih univerz, ponuja finančno pomoč sprejetim študentom. Pri prijavi na Yale sem sočasno povprašala tudi za njihovo finančno pomoč. Morala sem predložiti bančne izpiske staršev in izpolniti nekatere obrazce. V veliko primerih je finančna pomoč zagotovljena (če ne polna, pa vsaj delna), če to študent potrebuje.

Za konec bi rekla le, da odločitev za odhod v tujino ni lahka. Pomembno je premisliti o prednostih in slabostih, vendar je hkrati pomembno slediti svojim sanjam in ciljem. Pot do uspeha je redkokdaj linearna, vendar nas to ne sme ustaviti, pač pa nas mora kvečjemu navdušiti in voditi k potešitvi našega vedoželja in prizadevanja za pridobitev novih izkušenj.

Tudi če se odločite za odhod v tujino, ni nujno, da vam bo vse bolj všeč kot doma, vendar tega ni mogoče vedeti, dokler se v tujino ne podate in izkusite sami. Domov se je vedno možno vrniti. Tudi če izgubite kakšno leto, ki se v dvajsetih zdi ogromno, je to le delček življenja, na katerega se boste kasneje lahko obrnili in gledali nanj kot na izkušnjo, ki vam je pripomogla do položaja, na katerem boste.

Sama nisem poznala nobenega Slovenca, ki se je podal v podobne vode kot jaz, ko sem se vpisovala, vem, kako težko je zbirati informacije, zato z veseljem pomagam vsem, ki ne vedo, na koga se lahko obrejo. Zato: le pogumno pišite na urska.kosir29@gmail.com.

***

Urška Košir je članica društva VTIS, kjer so vam prav tako pripravljeni pomagati pri iskanju informacij za študij v tujini.