Študij gradbeništva v znamenju sodobnih tehnologij

Samo starejšega obiskovalca iz analognih časov lahko še presenetijo gradbeniki, ki več programirajo kot pa mešajo beton. Gradbeništvo je v znamenju silovitega tehnološkega napredka, ki prinaša laserje, tiskalnike za gradnjo hiš, programiranje vodnih parkov in čistilnih naprav.

Vse to in še več, le da v laboratorijskem okolju in in tem primerno skromnejši obliki, si je na dnevu odprtih vrat ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) lahko ogledalo tudi več kot 200 slovenskih srednješolcev. Za današnje mladostnike je vsak tehnološki napredek kot še en zidak v piramidi, na kateri že stojijo; programiranje avtomatskih naprav je samo nadaljevanja igranja in programiranja igric. Računalniki, mobilni telefoni in internet so postali naravni podaljški njihovih teles, z njimi živijo v šolah in tudi v prostem času. In študenti so svojim bodočim kolegom želeli prikazati, da ponuja študij gradbeništva, geodezije in vodarstva veliko tega in drugih profesionalnih izzivov.

Leteče oko švigne v zrak

Podiplomcem na študiju geodezije se tako ne zdi nič nenavadnega, če se lotijo izdelave kvadrokopterja. Ga pač potrebujejo za zbiranju prostorskih podatkov bodisi za digitalni model terena bodisi za ortofoto posnetke.

Aleksander Šašo, Blaž Vidmar, Urh Tržan in Nejc Dougan so zavihali rokave in kar sami izdelali brezpilotni letalnik FlyEye. Kvadrokopter, ki so ga tisti dan dvigali visoko v zrak, in varno spuščali na asfalt pred fakulteto, lahko s pomočjo daljinskega upravljalnika celoten polet do 15 minut opravi tudi samostojno in in pri tem z digitalnim fotoaparatom slika okolico. Za njegovo izdelavo so porabili dobra dva meseca časa in kakšnih 1000 evrov. Naštudirali so ustrezno kombinacijo pogonskih baterij in motorjev, naročili komponente v tujini, se pri tem izogibali dragim sistemom in tako izdelali prototip, ki je kar 15-krat cenejši od profesionalnih sistemov. Hkrati so se ogromno naučili tudi o elektroniki in programiranju.

Brez tega si goedezije, ki se ukvarja s katastrom zemljišč, določanjem meja, kartografijo in fotogrametrijo, ni več mogoče predstavljati. Tudi laserski skener, s katerim je rokoval Tomaž Pikovnik, absolvent gradbeništva, postaja vse bolj nepogrešljiv pri skeniranju objektov v okolju ali kar okolja samega, kadar ugotavljajo, kako se premikajo plazišča ali spreminjajo hudourniške navade voda. Laserski žarki pod različnimi koti v zelo kratkem času pretipajo celotno okolico tako natanko, da je mogoče na digitalni sliki terena ali 3D maketi poiskati prav vsak kamenček ali vejico, in postajajo zato že nepogrešljivo orodje prostorskega načrtovanja.

Tiskalnik za tridimenzionalno tiskanje, ki je tiho brnel v drugem kotu avle fakultete bo v prihodnjih letih zagotovo postal del ne le strokovne pač pa tudi laične vsakdanjosti. Za diplomsko nalogo ga je absolvent Luka Ceglar sprogramiral, da v približno pol ure iz plastične mase, ki v obliki vrvice tiho drsi v ohišje naprave, izdela, plast po plast, majčken model treh med seboj povezanih bivalnih modulov. Obstaja pa tudi, pove mimogrede, že velik tridimenzionalni tiskalnik, ki ga polnijo z betonom in »tiska« prave hiše. Na Kitajskem so ga menda že preiskusili: v 24 urah je izdelal, sicer brez armature, 10 hišk. Proizvodnja cene ene bi bila okrog 6000 evrov.

Gradbeništvo je danes precej širša stroka, kot si to predstavljamo, je poudaril tudi dekan fakultete Matjaž Mikoš, ki je želel, da ob 35 obletnici vselitve fakultete v sedanje prostore na Jamovi ulici, bodočim študentom predstavijo prav to širino. Kriza v gradbeništvu je skoraj prepolovila število študentov fakultete, toda njihove zaposlitvene možnosti so še vedno zelo obetavne, meni dekan, in sicer na naslednjih področjih: komunalno inženirstvo, pa vodarstvo, glede na določila zakona o vodah, pa gradnja hidroelektrarn, čistilnih naprav, prostorsko načrtovanje, celotno področje geodezije ter stavbarstvo, ki zajema majhne hiše in njihove prenove, energetske izkaznice za te hiše. Zato v svoje klopi tudi vabijo srednješolce različnih usmeritev, ne le gradbenikov. Ta hip je na fakulteti vpisanih 1000 študentov, prav toliko pa je še takšnih, ki so s fakulteto še povezani, čeprav pavzirajo. Res pa je tudi, doda dekan, da je bilo na oddelku za gradbeništvo pred krizo do 180 študentov, zdaj pa jih je precej manj.

Na surfanje v Brežice

Informatika in programiranje sta že dolgo sestavna dela študijskega programa, hkrati pa postaja tudi v gradbeništvi čedalje bolj pomembna multidisciplinarnost. Mlada raziskovalka Klara Jarni, ki se ukvarja s čiščenjem odpadnih voda, je po poklicu biologinja. V njenem laboratoriju stojijo na policah prozorne posode z različno onesnaženimi vodami, tokrat gre za ostanke težko razgradljivih zdravil, ki jih s pomočjo malih črpak vodi v bioreaktorčke – posode z mikroorganizmi, kakršni so tudi v komunalnih čistilnih napravah. Biologinja nato meri, v kolikšni meri je ta suspendirana biomasa pripomogla k razkroju zelo obstojnih spojin v zdravilih. Ker so te spojine pretežke samo za biorazgradnjo, jih mora, ugotavlja stroka, pred vodenjem v čistilno napravo tretirati še z naprednimi oksidacijskimi procesi takoimenovanim predčiščenjem.

Več kot poučen je bil za mlade obiskovalce tudi model onesnaženja podtalnice, na katerem je bilo zelo nazorno prikazano, kako onesnaženje iz enega samega vira, greznice alli počene kanalizacije, hitro in neovirano potuje skozi propustne prodnate plasti, značilne za porečje Save iz kraja v kraj.

Študenti Oddelka za okoljsko gradbeništvo, ki pa so zbudili veliko zanimanja za takoimenovani model stoječega vala za vodni šport, ki je namenjen deskanju na vodi. Razvili so ga s pomočjo profesorjev in partnerjev iz gospodarstva in z delno finančno podporo Evropske unije. Iskali smo optimalno obliko preliva vode, tako da nastana vodni skok, je rezultat dela deseterice študentov, pojasnil Rožle Lavrač. Na pomanjšanem modelu s tekočo vodo je ekipa prikazala, v kakšnem razmerju morata biti količina vode in velikost prelivnega vala, da se ustvari stoječi val, ki bi lahko nudil obilo zabave urbanim surferjem. Če bi ga seveda kdaj realizirali. Njegovi snovalci si tega seveda nadvse želijo in upajo, da ga izvedejo ov novo nastajajoči hidroelektrarni Brežice. Njihova mladostna zagnanost za zdaj še nima meja, prav tako ne nove tehnologije, ki omogočajo velike podvige v gradbeništvu. Tehnologije, ki so bile še pred kratkim prihodnost, bodo za mladostnike, ko bodo jutri prestopili prag fakultete, že njihov včeraj.