Subvencije so lahko most, ne pa nadomestilo za konkurenčnost

Po začetku vojne v Ukrajini se je v energetiki spremenilo bistvo igre: podjetja niso več iskala samo najnižje cene, ampak predvidljivost, odpornost in obvladovanje tveganj. To pa je odprlo tudi priložnost za nova podjetja, kot je Kolektor sETup, ki za svoje stranke upravlja energetiko. O hitri rasti, širitvi in spremembah v energetiki je govoril direktor Kolektorja sETup Aleš Koželjnik.

Zdi se, da imamo v slovenski energetiki kar nekaj mladih podjetij, ki zelo hitro rastejo: NGen, Belektron in tudi Kolektor sETup. Slovenci torej znamo izkoristiti tržne priložnosti?

Da, menim, da znamo – in razlog ni v sreči, ampak kombinaciji znanja in izvedbe. Slovenija je majhen trg, zato so bila uspešna podjetja že tradicionalno prisiljena delovati izvozno, biti učinkovita in se hitro prilagajati. V energetiki se je po letu 2022 spremenilo bistvo igre: podjetja niso več iskala samo najnižje cene, ampak predvidljivost, odpornost in obvladovanje tveganj. To je odprlo prostor za podjetja, ki razumejo tehnologijo, pravila trga in realnost industrijskih procesov – ter znajo rešitve tudi stabilno izvesti.

Energetske rešitve so zahtevne, ker vključujejo varnost, skladnost, zanesljivost in obratovanje 24/7. Trg zato nagrajuje tiste, ki imajo procesno zrelost, varnostni pristop in sposobnost skaliranja – ne le ideje. Pri hitri rasti slovenskih podjetij v energetiki je to opazno: ko je trg v premiku, se izrazita praktično znanje in disciplina izvedbe.

V energetiki hitro raste tudi Kolektor Etra, ki tako kot Kolektor sETup sodi v Kolektor Technologies. Kaj se dogaja na trgu energetike, da omogoča hitro rast?

O Kolektorju Etri ne morem govoriti v podrobnostih, lahko pa povzamem širšo sliko v EU in svetu. Poteka velik investicijski cikel v energetiki, ki ga poganjajo elektrifikacija v mobilnosti, ogrevanju in industriji, rast obnovljivih virov ter nujna nadgradnja omrežij in stabilnosti sistema. Ko v sistem vstopi več razpršenih virov, se poveča variabilnost, povečajo se zahteve po priključevanju in nadzoru omrežja. To pomeni več projektov, več potrebe po kakovostni opremi in – kar je za naš del pomembno – več potrebe po prožnosti na področju porabe in shranjevanja. Kot skupina smo ponosni, da imamo podjetja z močno pozicijo predvsem zunaj Slovenije. To kaže, da znamo razviti rešitve, ki so konkurenčne na zahtevnih trgih. Ista logika se prenaša tudi na storitve Kolektor sETup: omrežja in prožnost sta povezani temi. Ko se omrežja krepijo in se sistem digitalizira, se povečuje potreba po upravljanju odjema, hranilnikih, pametnih algoritmih in profesionalnem upravljanju tveganj.

Kolektor sETup se ukvarja s povezovanjem tehnoloških in procesnih rešitev v okolje pametne in zelene infrastrukture, širi poslovanje predvsem pri upravljanju energije pri večjih kupcih, tudi upravljanju baterijskih hranilnikov, vstopili ste tudi na področje trgovanja. Kaj počnete?

Naše izhodišče je preprosto: energijo pri partnerjih obravnavamo kot sistem, ki ga je mogoče voditi. V praksi to pomeni, da energijo pri velikih porabnikih premaknemo iz pasivnega stroška v aktivno upravljano, kjer se optimizira strošek, zmanjša volatilnost in dvigne odpornost podjetja. Kolektor sETup je tržni upravljavec energetskih postrojenj – povezujemo industrijski proces, energetsko-tehnično infrastrukturo in tržne mehanizme v en, delujoč in varen sistem.

Energetike zdaj ne moreš več učinkovito upravljati brez podatkov in napredne analitike. Uporabljamo sodobne pristope digitalizacije predvsem tam, kjer ima to jasen poslovni učinek. Konkretno: pri napovedovanju porabe in proizvodnje uporabljamo modele strojnega učenja, za zaznavanje anomalij in izgub pa algoritme, ki prepoznajo odstopanja od normalnih obratovalnih režimov. Pri upravljanju konic, hranilnikov in portfeljev se opiramo na optimizacijske algoritme, kjer se podatki iz trga in podatki iz procesa združijo v odločanje z jasnimi pravili tveganj. Pomembno je poudariti, da umetna inteligenca ni čarovnija, ampak orodje. Ključ je kakovost podatkov, dobro definirani KPI, procesne omejitve in odgovornost – zato je pri nas analitika vedno vpeta v upravljavski model in nadzor, tako da je rezultat zanesljiv in ponovljiv. V praksi to pomeni hitrejše odkrivanje prihrankov, boljšo predvidljivost in bolj robustno obvladovanje tveganj – torej natanko tisto, kar kupci potrebujejo.

Kdo so vaši kupci?

Naši partnerji so praviloma energetsko intenzivne družbe, industrijski porabniki, utilitiji, proizvajalci energije ter investitorji v energetske sisteme. Vsem je skupno, da bodo morali biti najučinkovitejši v svojem poslu, če želijo konkurirati – in energija je pri tem ena ključnih spremenljivk. Partnerji nam zaupajo, ker razumemo industrijo, imamo integracijsko znanje, delamo po procesih in merimo učinek.

Trgi jugovzhodne Evrope so zanimivi zaradi investicijske dinamike in potrebe po modernizaciji ter učinkovitosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Električna energija je postala draga, če gledamo v primerjavi z obdobjem pred letom 2022. Država bo subvencionirala ceno energetsko intenzivnim panogam. Kako podjetja lahko izboljšajo svojo energetsko učinkovitost in znižajo stroške?

Upravljanje stroškov in tveganj bo ključno tudi v prihodnje. Cene so se po letu 2022 sicer normalizirale, a volatilnost in tveganje sta ostala. Zato podjetjem svetujemo strukturiran pristop: najprej diagnostika in poslovni primer, nato hitri ukrepi, nato sistemsko upravljanje in šele nato investicije.

Prvi korak se začne s projektno nalogo, ki je praktičen energetski skrbni pregled. Rezultat je mapa ukrepov z vrstnim redom, okvirnimi ROI-obdobji in jasno oceno vpliva na proizvodnjo. V drugem koraku vzpostavimo hitre ukrepe, kot so vzpostavitev merilne osnove in KPI, optimizacija dogovorjene moči in tarif, zmanjševanje konic porabe energije in drugih skritih stroškov, optimizacija večjih porabnikov. Ko je ta osnova postavljena, se energija začne voditi profesionalno: avtomatizirano krmiljenje odjema znotraj procesnih omejitev, napovedovanje porabe, upravljanje odstopanj ter strukturiranje nabave energije z jasnimi limiti tveganj. Na tej ravni podjetje dobi predvidljivost: strošek je bolj obvladan, odziv na tržne šoke hitrejši, odločanje pa podatkovno podprto. Četrti korak so investicije, denimo v hranilnike, napredno digitalizacijo. Te so smiselne, ko projektna naloga pokaže, da so ekonomsko upravičene in operativno varne. Največja napaka je »preskok« diagnostike. Ko pa je poslovni primer dobro postavljen, je investicijska odločitev precej manj tvegana – in učinek merljiv.

Subvencije za elektrointenzivne panoge lahko pomagajo kot most, ne smejo pa postati nadomestilo za konkurenčnost. Dolgoročno je ključ učinkovitost, prožnost in upravljanje tveganj – to so vzvodi, ki ostanejo relevantni ne glede na sheme pomoči.

Kakšne prihranke podjetja lahko dosežejo z aktivnim upravljanjem?

Prihranki so lahko zelo visoki, vendar jih je vedno treba postaviti v kontekst dejavnosti in izhodišča. Ni isto, ali govorimo o energetsko intenzivni proizvodnji z izrazitimi konicami in več velikimi porabniki, kjer je znotraj procesnih omejitev mogoče uvajati prožnost, ali pa o dejavnostih, v katerih je poraba stabilnejša in procesno »toga« – tam je potencial praviloma manjši, a še vedno pogosto zelo konkreten in merljiv.

Iz prakse se učinek navadno pokaže v treh korakih. Najprej so na vrsti hitri ukrepi brez investicij: postavi se merilna osnova in KPI, uredijo se dogovorjena moč in tarife, znižajo se konice in tipični »skriti« stroški. Ko so temelji postavljeni, sledi sistemsko upravljanje in trg – napovedovanje porabe, upravljanje odstopanj, strukturiranje nabave z jasnimi limiti tveganj ter neposredni dostop do trga, da se pozicije sproti prilagajajo realnemu obratovanju in tržnim signalom. Pri tem podjetja pogosto dobijo največ v smislu predvidljivosti: manj dragih odstopanj, manj volatilnosti in precej bolj obvladan strošek. Šele nato pridejo na vrsto investicije in prožnost, vedno na podlagi diagnostike in poslovnega primera – na primer hranilniki, toplotne črpalke ali digitalizacija. Ključno pa je: podjetja najprej vidijo »čiste« prihranke zaradi discipline in nastavitev, dolgoročno največjo vrednost pa v tem, da energija postane aktivno vodeno področje – z manj tveganja, stabilnejšim načrtovanjem in večjo odpornostjo, ne glede na to, kaj se dogaja na trgu.

Kaj počnete na področju trgovanja?

Vstop na področje trgovanja je logičen podaljšek upravljanja energije. Če želiš upravljati strošek in tveganje, moraš razumeti kratkoročno dinamiko trga in se znati prilagajati. Naš fokus je na kratkoročnih trgih in upravljanju pozicij na dnevni, urni in 15-minutni ravni – volatilnost je pri tem največja in tam se oblikujejo odstopanja, ki na koncu najbolj bolijo.

Pri kratkoročnem trgovanju in upravljanju pozicij sta ključni hitrost in doslednost. Zato uporabljamo algoritmično podporo odločanju in avtomatizacijo, ki na podlagi napovedi, tržnih signalov in vnaprej definiranih limitov predlaga ali izvede prilagoditve pozicije. Vedno pa v okviru jasnega upravljanja tveganj in nadzora – to ni špekulacija, ampak disciplinirano obvladovanje volatilnosti. Za tako raven dela potrebuješ celovito trgovalno infrastrukturo: podatkovne tokove, integracije z merilnimi sistemi in vodenjem naprav, trgovalne sisteme, kontroling in okvir upravljanja tveganj. To infrastrukturo smo vzpostavili v celoti. To je prvi pogoj, da je energijo mogoče upravljati profesionalno – in da je storitev ponovljiva in varna.

Kolektor sETup je leta 2023 imel 1,7 milijona evrov prihodkov, leto pozneje devet milijonov evrov prihodkov, lani pa je tudi zaradi vstopa na področje trgovanja presegel 40 milijonov evrov prihodkov. Kaj so vzroki hitre rasti?

Rast je bila načrtovana. Skupaj z vodstvom skupine Kolektor in lastniki smo določili cilje po letih in jih dosledno izvajali. Najprej smo zgradili temelje: infrastrukturo, procese, ekipo in okvir upravljanja tveganj. To zahteva čas, a brez tega v energetiki ne moreš igrati resno – še posebno ne na področjih, na katerih so tveganja visoka in je zahtevano obratovanje 24/7.

Drugi element je zaupanje trga. Potencialni partnerji – industrijski porabniki, utilitiji, investitorji – potrebujejo čas, da podjetju zaupajo upravljanje tako občutljivega področja, kot je energija. Ko pa prvi projekti delujejo stabilno in so rezultati merljivi, se navadno zgodi dvoje: obseg storitev pri kupcih se širi in odprejo se novi projekti. V zadnjih letih se je ravno to zgodilo: trg je potreboval rešitve, mi pa smo bili pripravljeni – z zrelo infrastrukturo in jasno metodologijo.

Letos ostajamo pri usmeritvi, da rast gradimo na utrjevanju in skaliranju, ne na širini za vsako ceno. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kakšni so načrti za letos?

Letos ostajamo pri usmeritvi, da rast gradimo na utrjevanju in skaliranju, ne na širini za vsako ceno. To v praksi pomeni, da najprej poglobimo tisto, kar že deluje, in to naredimo še bolj ponovljivo, varno in zanesljivo. Najprej bomo izvedli poglobitev pri partnerjih – iz optimizacije elektrike v širši energijski portfelj, več lokacij in bolj napredno vodenje, kjer je učinek največji. Hkrati je ključna standardizacija izvedbe, ker energetika ni področje, na katerem bi si lahko privoščil ad hoc pristop: gradimo še bolj ponovljiv »delivery model« s procesi, nadzorom, varnostjo in KPI, da rast ne pomeni padca kakovosti. Drugi pomembni steber je nadgradnja trgovalne in podatkovne infrastrukture – več avtomatizacije, boljši modeli napovedi, strožji risk limiti in kontroling. Če želiš energijo upravljati profesionalno, mora biti to podprto s sistemi, ne improvizacijo. Pri tem bomo nadaljevali selektivno širitev na trge EU in jugovzhodne Evrope, ampak samo tam, kjer vidimo dovolj zrel trg, prave partnerje in jasen poslovni primer. In ne nazadnje, še dodatno vlagamo v kibernetsko in operativno robustnost, ker velja pri upravljanju energije 24/7 preprosto pravilo: zanesljivost je enako pomembna kot prihranek.

Na katere trge se širite?

Primarno v države Evropske unije, hkrati pa so za nas zelo zanimivi tudi trgi jugovzhodne Evrope. Premikamo se v obeh smereh, konkretnih držav pa na tej stopnji ne bi izpostavljal. Energetski projekti so pogosto povezani z razpisnimi procesi, partnerstvi in komercialnimi pogajanji, pri čemer je treba komunikacijo voditi odgovorno. Širimo se, ker so potrebe sistemske. Veliki porabniki po Evropi rešujejo iste probleme: kako znižati strošek, povečati predvidljivost in zmanjšati izpostavljenost volatilnosti. Pri tem se povečuje pomen prožnosti (hranilniki, odziv odjema, pametno krmiljenje) in profesionalnega upravljanja portfeljev. Na večjih trgih je teh primerov več, zato je tudi več možnosti za storitve, ki jih razvijamo. Trgi jugovzhodne Evrope so zanimivi zaradi investicijske dinamike ter potrebe po modernizaciji in učinkovitosti. Tam se pospešeno razvijajo novi projekti in prakse, hkrati pa so industrijski porabniki pod vse večjim pritiskom stroškov in konkurenčnosti. Vstopamo selektivno: kjer vidimo dovolj zrel trg, dobre partnerje in možnost ponovljive izvedbe. Ne lovimo geografije »za vsako ceno« – lovimo trajnostni poslovni model.

Kako se odnos do aktivnega upravljanja energije razlikuje med trgi, glede na to, da je na nekaterih trgih jugovzhodne Evrope cena električne energije precej cenejša?

Razlika je predvsem v motivaciji in zrelosti trga, ne v tem, ali je aktivno upravljanje smiselno. Na dražjih in bolj volatilnih trgih EU podjetja zelo hitro dojamejo, da ne kupujejo več samo energije, ampak predvsem tveganje – zato prej vlagajo v meritve, procese, upravljanje konic in prožnost ter tudi v bolj profesionalno strukturo nabave.

Pri jugovzhodni Evropi je pomembno, da dodamo dve stvari. Prvič, cena elektrike ni vedno in povsod nižja – razlike so odvisne od države, obdobja, profila odjema, omrežnin, regulacije in predvsem od volatilnosti. Drugič, tudi tam se povečuje pritisk konkurenčnosti: podjetja, ki izvažajo v EU, bodo vse bolj občutila učinke mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in širšega okvira glede stroškov ogljičnih emisij. To pomeni, da postaja optimizacija energijske bilance in stroškov (ne samo povprečne cene) vse bolj neposredno povezana s konkurenčnostjo izdelka.

V takih okoljih je pristop pogosto bolj pragmatičen: začne se z osnovami – meritve, moč, tarife, konice, odstopanja – in šele nato se gradijo naprednejši tržni mehanizmi. Ključna razlika pa je še vedno v infrastrukturi in pravilih igre: ponekod so kratkoročni trgi, merilni režimi, priključevanje ali okviri za prožnost manj zreli, zato je več teže na integraciji in robustni izvedbi, manj pa »instant« učinkov.

Za nas je tu dodatno pomembno, da je na delu, ki ga opravljamo – profesionalno upravljanje odjema, prožnosti in tveganj ter povezava procesa s trgom – manj konkurence kot na najbolj zrelih trgih. Prav zato v jugovzhodni Evropi vidimo priložnost: potrebe so realne, pritisk na učinkovitost raste, mi pa z zrelim modelom izvedbe ta prehod lahko pospešimo in partnerjem dostavimo merljiv učinek.

Energetika se spreminja, se decentralizira. Kako vidite prihodnost energetike?

Energetika se spreminja celostno in pomembno je, da ne govorimo samo o elektriki. Res je, elektrika je zdaj najbolj liberaliziran produkt in zato tudi najbolj »viden«. Toda konkurenčna prednost podjetij se vse bolj gradi na učinkovitem upravljanju vseh energentov in razumevanju njihove medsebojne odvisnosti: elektrika, plin, toplota oziroma para, hlajenje, procesne energije. V praksi podjetja ne tekmujejo na eni vrsti energije, ampak tudi v tem, kako dobro vodijo celoten energijski sistem. Z več elektrifikacije se kompleksnost poveča: več nihanj, več omejitev omrežij, več zahtev po fleksibilnosti. Zato bodo najuspešnejši tisti, ki bodo energijo obravnavali podobno kot proizvodni proces: z meritvami, KPI, optimizacijo, scenariji in jasnimi pravili tveganj.

Naši partnerji so energetsko potratne družbe, industrijski porabniki, utilitiji, proizvajalci energije in investitorji v energetske sisteme. Vsi bodo morali postati najučinkovitejši v svojem segmentu, če želijo konkurirati: industrija v proizvodnji, utilitiji v obratovanju sistema, investitorji v optimizaciji sredstev in portfeljev. Naša vloga je, da jim pri tem pomagamo – z integracijo tehnologije, procesov in trga.

Kje so ključni izzivi za energetiko v prihodnje?

Izzivi so med seboj povezani in bodo ostali še dolgo aktualni. Prvič, geopolitika in varnost preskrbe: energija je postala geopolitična tema, kar pomeni več negotovosti in več cenovnih šokov. Podjetja in države bodo morali upravljati scenarije – ne le povprečnih cen. Drugič, prožnost postaja nova infrastruktura: z rastjo obnovljivih virov sistem potrebuje hranilnike, odziv odjema in pametno vodenje. Brez tega bo sistem dražji in manj stabilen. Tretjič, izziv so ozka grla v elektroenergetskih omrežjih ter možnosti priključevanja novih porabnikov in proizvodnih naprav v omrežje. Brez pospešene nadgradnje omrežij se bodo roki podaljševali, stroški pa naraščali. Četrtič, uspešnost ne bo odvisna le od elektrike, ampak od celotne energijske bilance podjetja in optimizacije med energenti. In petič, poudariti je treba digitalizacijo in kibernetsko varnost: več digitalnega vodenja pomeni več odgovornosti in več potrebe po varnostnih standardih. Kolektor sETup je v tem kontekstu usmerjen v praktičen rezultat: partnerjem pomagamo te izzive spremeniti v operativno prednost – skozi podatke, optimizacijo, prožnost in profesionalno upravljanje tveganj.