Surs danes o rasti BDP v tretjem četrtletju
Ob ohlajanju gospodarstva v naših partnericah analitiki pričakujejo od 2,5- do 2,8-odstotno medletno gospodarsko rast.
Odpri galerijo
Gospodarsko rast so v prvi polovici leta precej poganjali nakupi prebivalstva. Bo tako tudi v tretjem četrtletju? Foto: Uroš Hočevar
Ljubljana - Težko pričakovana podatka o rasti slovenskega BDP v tretjem četrtletju in o medletni gospodarski rasti bo statistični urad (Surs) predstavil danes. Ob ohlajanju gospodarstev v naših največjih partnericah je po pričakovanjih analitikov najverjetnejša medletna rast med 2,5 in 2,8 odstotka. To je na spodnji meji letošnje napovedi Umarja (2,8 odstotka), a še vedno vsaj dvakrat več od zdajšnjega povprečja evrskega območja.
Po sezonsko prilagojenih četrtletnih podatkih je sicer gospodarska rast pri nas v prvem četrtletju znašala 0,6 odstotka. Za drugo četrtletje so v Sursu izračunali 0,2-odstotno rast. Medletno, torej v primerjavi s koncem junija lani, pa je bila tedaj rast 2,5-odstotna. Ob koncu tretjega četrtletja je 70-odstotna verjetnost, da bo medletna gospodarska rast nekje v pasu 2,6 in tremi odstotki, ocenjujejo v analitski skužbi GZS.
Slovenija je sicer med državami, kjer so tekoči statistični izračuni o gibanju BDP vedno pripravljeni približno dobra dva tedna kasneje kot pa v nekaterih večjih članicah evrskega območja (Nemčija, Francija, Italija itd.). Med »zamudnicami« so sicer predvsem manjše države (Estonija, Luksemburg, Irska, Malta itd.), statistična stroka pa ima za to pojasnilo: v manjših gospodarstvih se namreč morebitne posamezne napake precej bolj poznajo kot pri večjih, zato dodatna previdnost in preverjanje pri izračunih ni odveč.
Statistični organ Unije Eurostat je sicer že 14. novembra objavil prve hitre podatke, da se je BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju zvišal za 0,2, v Uniji pa za 0,3 odstotka. Medletna gospodarska rast je bila tako v evrskem območju 1,2, v EU-28 pa 1,3-odstotna. Omenjeni izračuni so sicer zajeli do tedaj prispele podatke 20 od 28 članic Unije.
Najpomembnejši podatek je sicer ta mesec prišel iz Nemčije, ki ji je komaj opazna 0,1-odstotna rast v tretjem četrtletju zadoščala, da je ušla recesiji. Enako nizko četrtletno rast sta dosegli tudi drugi dve naši najpomembnejši gospodarski partnerici Avstrija in Italija.
Po sezonsko prilagojenih četrtletnih podatkih je sicer gospodarska rast pri nas v prvem četrtletju znašala 0,6 odstotka. Za drugo četrtletje so v Sursu izračunali 0,2-odstotno rast. Medletno, torej v primerjavi s koncem junija lani, pa je bila tedaj rast 2,5-odstotna. Ob koncu tretjega četrtletja je 70-odstotna verjetnost, da bo medletna gospodarska rast nekje v pasu 2,6 in tremi odstotki, ocenjujejo v analitski skužbi GZS.
Slovenija med »zamudnicami« pri objavi
Slovenija je sicer med državami, kjer so tekoči statistični izračuni o gibanju BDP vedno pripravljeni približno dobra dva tedna kasneje kot pa v nekaterih večjih članicah evrskega območja (Nemčija, Francija, Italija itd.). Med »zamudnicami« so sicer predvsem manjše države (Estonija, Luksemburg, Irska, Malta itd.), statistična stroka pa ima za to pojasnilo: v manjših gospodarstvih se namreč morebitne posamezne napake precej bolj poznajo kot pri večjih, zato dodatna previdnost in preverjanje pri izračunih ni odveč.
Statistični organ Unije Eurostat je sicer že 14. novembra objavil prve hitre podatke, da se je BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju zvišal za 0,2, v Uniji pa za 0,3 odstotka. Medletna gospodarska rast je bila tako v evrskem območju 1,2, v EU-28 pa 1,3-odstotna. Omenjeni izračuni so sicer zajeli do tedaj prispele podatke 20 od 28 članic Unije.
Najpomembnejši podatek je sicer ta mesec prišel iz Nemčije, ki ji je komaj opazna 0,1-odstotna rast v tretjem četrtletju zadoščala, da je ušla recesiji. Enako nizko četrtletno rast sta dosegli tudi drugi dve naši najpomembnejši gospodarski partnerici Avstrija in Italija.
