Surs: V prvem polletju 4,2-odstotna gospodarska rast
Izvoz ostaja glavni generator rasti, končna potrošnja gospodinjstev pa je bila v drugem četrtletju nižja od pričakovanj.
Odpri galerijo
Slovensko gospodarstvo je lani plulo s polnimi jadri, letos se veter počasi umirja. FOTO: Getty Images
Ljubljana – Podatek Sursa, da se je slovenski BDP v prvem poletju medletno povečal »le« za še vedno visokih 4,3 odstotka, bo vplival tudi na nove napovedi slovenske gospodarske rasti. Ta letos ne bo dosegla 5,1 odstotka, kot izhaja iz prejšnjih napovedi, prej je mogoče sklepati, da bo v razponu med štirimi in petimi odstotki.
V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so spomladi predvidevali, da bo letošnja gospodarska rast približno petodstotna – »po realizaciji v letošnjem prvem polletju pa menimo, da bo rast pod petimi odstotki«, je za Delo povedal v. d. direktorja Boštjan Vasle. V Umarju bodo Sursove podatke upoštevali tudi pri jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki bo nared v prihodnjih tednih.
V drugem četrtletju letos je bil sicer naš BDP za 0,8 odstotka višji kot četrtletje prej, s tem je bil tudi že deseto četrtletje zapored višji od povprečne rasti v Uniji. Izvozniki še naprej ostajajo glavni gospodarski motor Slovenije. »Del slovenskega gospodarstva, ki je povezan s tujino, torej izvozni del, predvsem v predelovalnih dejavnostih, še naprej zelo hitro raste. Izvoz se je v drugem četrtletju povečal za 9,3 odstotka, kar je zelo dober podatek. Prav tako se nadaljuje visoka rast investicij, te so se povečale za prek osem odstotkov. Gre predvsem za investicije v opremo in stroje, delno tudi gradbene naložbe, kar je prav tako zelo dobro,« pravi Vasle.
Tudi izvozni obeti za naprej ostajajo relativno ugodni. Tekoči podatki o izvozu, to, kar se dogaja v mednarodnem okolju, in tisto, kar sporočajo sami izvozniki glede svojih pričakovanj za prihodnje leto, kažejo na to, da se bodo visoke rasti izvoza nadaljevale tudi v drugem polletju in bodo ključno prispevali k letošnji gospodarski rasti.
A na drugi strani četrtletni trendi kažejo, da se slovenska krivulja rasti počasi preveša navzdol. Eden glavnih vzrokov za umirjanje rasti tiči tudi v dejstvu, da so bili slovenski potrošniki v drugem trimesečju letos precej bolj zadržani kot konec preteklega in v začetku tega leta. Rast končne potrošnje gospodinjstev je bila v drugem četrtletju le 1,1-odstotna in je bila v primerjavi s prejšnjima četrtletjema (ko je presegla tri odstotke) nižja predvsem zaradi manjše rasti izdatkov gospodinjstev za dnevne nakupe blaga in storitev. V celoti je domača potrošnja v drugem četrtletju porasla za skromnih 2,3 odstotka, kar je precej manj kot prej.
»Tak upad rasti zasebne porabe ni popolnoma v skladu s kazalniki, na podlagi katerih smo na Umarju sklepali o tej potrošnji, še posebej, če pogledamo, kakšna so hkrati gibanja na trgu dela,« priznava Vasle.
Zaposlenost se še naprej povečuje, in to zelo hitro in po zelo visokih stopnjah, zmanjšuje se tudi brezposelnost, v zadnjih četrtletjih se krepi tudi rast plač, povečale so se tudi pokojnine in socialni transferji – vse to pomeni, da imamo na na Slovenskem čedalje več razpoložljivega dohodka. Tudi podatki o razpoloženju potrošnikov so razmeroma ugodni, njihova pričakovanja so visoka, zato je podatek Sursa o upadu domače potrošnje toliko bolj nepričakovan. Eden bolj nepredvidljivih dejavnikov je tudi gibanje zalog, te so imele v letošnjem prvem četrtletju močno pozitiven (plus 1,1 odstotne točke), v drugem četrtletju pa zelo negativen (0,9 odstotne točke) učinek na izračun BDP.
Prva posledica letošnjih skromnejših domačih nakupov bo delni izpad DDV, enega ključnih proračunskih virov. Če bo gospodarska rast zaradi nižje domače potrošnje še naprej nižja od pričakovanj, bodo ustrezno manjši tudi prilivi v državni proračun. To dejstvo bosta morala še kako upoštevati tudi nova vlada in finančni minister pri snovanju rebalansa državnega proračuna 2019.
V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so spomladi predvidevali, da bo letošnja gospodarska rast približno petodstotna – »po realizaciji v letošnjem prvem polletju pa menimo, da bo rast pod petimi odstotki«, je za Delo povedal v. d. direktorja Boštjan Vasle. V Umarju bodo Sursove podatke upoštevali tudi pri jesenski napovedi gospodarskih gibanj, ki bo nared v prihodnjih tednih.
V drugem četrtletju letos je bil sicer naš BDP za 0,8 odstotka višji kot četrtletje prej, s tem je bil tudi že deseto četrtletje zapored višji od povprečne rasti v Uniji. Izvozniki še naprej ostajajo glavni gospodarski motor Slovenije. »Del slovenskega gospodarstva, ki je povezan s tujino, torej izvozni del, predvsem v predelovalnih dejavnostih, še naprej zelo hitro raste. Izvoz se je v drugem četrtletju povečal za 9,3 odstotka, kar je zelo dober podatek. Prav tako se nadaljuje visoka rast investicij, te so se povečale za prek osem odstotkov. Gre predvsem za investicije v opremo in stroje, delno tudi gradbene naložbe, kar je prav tako zelo dobro,« pravi Vasle.
Tudi izvozni obeti za naprej ostajajo relativno ugodni. Tekoči podatki o izvozu, to, kar se dogaja v mednarodnem okolju, in tisto, kar sporočajo sami izvozniki glede svojih pričakovanj za prihodnje leto, kažejo na to, da se bodo visoke rasti izvoza nadaljevale tudi v drugem polletju in bodo ključno prispevali k letošnji gospodarski rasti.
Slovenski potrošniki presenetljivo zadržani
A na drugi strani četrtletni trendi kažejo, da se slovenska krivulja rasti počasi preveša navzdol. Eden glavnih vzrokov za umirjanje rasti tiči tudi v dejstvu, da so bili slovenski potrošniki v drugem trimesečju letos precej bolj zadržani kot konec preteklega in v začetku tega leta. Rast končne potrošnje gospodinjstev je bila v drugem četrtletju le 1,1-odstotna in je bila v primerjavi s prejšnjima četrtletjema (ko je presegla tri odstotke) nižja predvsem zaradi manjše rasti izdatkov gospodinjstev za dnevne nakupe blaga in storitev. V celoti je domača potrošnja v drugem četrtletju porasla za skromnih 2,3 odstotka, kar je precej manj kot prej.
»Tak upad rasti zasebne porabe ni popolnoma v skladu s kazalniki, na podlagi katerih smo na Umarju sklepali o tej potrošnji, še posebej, če pogledamo, kakšna so hkrati gibanja na trgu dela,« priznava Vasle.
Zaposlenost se še naprej povečuje, in to zelo hitro in po zelo visokih stopnjah, zmanjšuje se tudi brezposelnost, v zadnjih četrtletjih se krepi tudi rast plač, povečale so se tudi pokojnine in socialni transferji – vse to pomeni, da imamo na na Slovenskem čedalje več razpoložljivega dohodka. Tudi podatki o razpoloženju potrošnikov so razmeroma ugodni, njihova pričakovanja so visoka, zato je podatek Sursa o upadu domače potrošnje toliko bolj nepričakovan. Eden bolj nepredvidljivih dejavnikov je tudi gibanje zalog, te so imele v letošnjem prvem četrtletju močno pozitiven (plus 1,1 odstotne točke), v drugem četrtletju pa zelo negativen (0,9 odstotne točke) učinek na izračun BDP.
Vpliv na proračun
Prva posledica letošnjih skromnejših domačih nakupov bo delni izpad DDV, enega ključnih proračunskih virov. Če bo gospodarska rast zaradi nižje domače potrošnje še naprej nižja od pričakovanj, bodo ustrezno manjši tudi prilivi v državni proračun. To dejstvo bosta morala še kako upoštevati tudi nova vlada in finančni minister pri snovanju rebalansa državnega proračuna 2019.
