Svet nestrpno čaka finančne namige z elitnega srečanja centralnih bankirjev
Zbor finančne smetane v Jackson Holu: Kaj bo predsednik Federal Reserve povedal o obrestih, carinski vojni in turški krizi, medtem ko delnice podirajo rekorde, Trumpa pa pestijo škandali ?
Odpri galerijo
Predsednik Donald Trump in šef Feda Jerome Powell sta kar zadeva obresti vsak na svojem bregu. Foto Reuters
Ljubljana – V dneh, ko Ameriko pretresajo predsedniški škandali, obdobje bikovske rasti delnic pa je doseglo zgodovinski rekord, javnost z velikim zanimanjem čaka na govor predsednika ameriških Federal Reserve (Fed) Jeroma Powella na elitnem srečanju bankirjev v ameriškem letovišču Jackson Hole.
Neodvisno razmišljajoči in delujoči Jerome »Jay« Powell, ki ga je sam predsednik Donald Trump postavil na ta najvplivnejši položaj v svetovni ekonomiji – februarja letos je na čelu ameriške centralne banke zamenjal demokratko Janet Yellen – je tudi sam razmeroma hitro postal tarča predsednikove kritike. Trump je v nedavnem pogovoru za Reuters povsem prostodušno izjavil, da ni »navdušen« nad letošnjim Fedovim dvakratnim zvišanjem obrestnih mer, češ da to ni dobro za gospodarsko rast.
Tako robato politično vpletanje v ukrepe formalno neodvisne centralne banke je seveda takoj močno dvignilo obrvi finančne javnosti. Finančni trgi in analitiki bodo zato zdaj poskušali iz Powellovega nastopa v Jackson Holu razbrati, ali Fed kljub predsednikovemu negodovanju vztraja pri svoji prvotni napovedi, da bo do konca letošnjega leta še dvakrat dvignil ključne obrestne mere.
Taka namera sicer izhaja tudi iz zapisnika Fedovega zadnjega zasedanja, ki je bil javno objavljen v sredo in pričakovati je, da bo ameriška centralna banka zvišala obresti v septembru in decembru. S tem bi se še povečala razlika med dolarskimi in evrskimi obrestnimi merami; te naj bi ostale nespremenjene še vsaj do konca junija 2019.
A ne gre le za obresti: gotovo bodo finančni trgi v Powellovem govoru iskali tudi kakršnekoli uporabne namige in skrita sporočila o možnih posledicah ameriško-kitajske carinske vojne in turške valutne krize, ki sta zdaj glavni tveganji za svetovno ekonomijo. V Jackson Holu je sicer pričakovati še druge zanimive in visoke govorce, redni gost tega srečanja je tudi predsednik ECB Mario Draghi.
Sicer pa bo Trumpa – vsaj glede na prioritete Feda – letos še manj kot postopno zvišanje obrestnih mer »navdušilo« predvideno skrčenje Fedove bilančne vsote za več deset milijard dolarjev na mesec. Gre za nasproten ukrep kvantitivnemu sproščanju; ameriška centralna banka s tako skrbno načrtovano politiko spet zelo prehiteva ECB in izpolnjuje več ciljev: preventivno preprečuje pregrevanje zdaj robustnega ameriškega gospodarstva, predvsem pa z višanjem obresti in postopnim izpuščanjem denarnega balona ustvarja manevrski prostor za ukrepanje v primeru prihodnje recesije.
Najočitnejša posledica tega bo vse dražji denar, kar bo postopno otežilo dolžniško investiranje ameriških podjetij in gospodinjstev – vse to pa očitno jezi prvega moža Amerike, ki zdaj na denarno politiko gleda drugače kot v času predsedniške tekme.
»Kar zadeva Trumpovo kritiko ameriške Federal Reserve je zanimiv njegov preobrat. Pred volitvami je Trump namreč podajal mnenje, da Fed s politiko nizkih obrestnih mer prikriva slabšo gospodarsko rast in s tem pomaga ’kontinuiteti’ [Hillary Clinton]. Skratka, da je rast umetna zaradi ekspanzivne politike ter da povzroča balone. Zdaj je obrnil ploščo, ker mu nizke obrestne mere koristijo. Vsekakor tako vtikanje predsednika v Fed predstavlja tveganje za vlagatelje. V marsikateri drugi državi bi taka izjava sprožila negativen vpliv na delnice. Pri Trumpu pa take bombastične izjave delno že kar ignorirajo,« pravi Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA.
Da so trgi postali precej imuni za »fenomen Trump« sicer simbolično potrjuje tudi dejstvo, da so ameriške delnice prav v dneh, ko se v Beli hiši povečuje politična negotovost ob obsodbah in priznanjih krivde nekdanjih predsednikovih tesnih sodelavcev, vstopile v najdaljše neprekinjeno obdobje bikovske rasti v zgodovini. Ameriški borzni indeks S & P 500 raste neprekinjeno že od marca 2009. Kdor je takrat vložil v delnice tisoč dolarjev in redno reinvestiral dividende, je popeteril svojo prvotno naložbo, saj ima zdaj v žepu povprečno dobrih 5100 dolarjev, so izračunali ameriški analitiki.
In kaj so zdaj glavna tveganja za nadaljevanje omenjenega bikovskega trenda, tudi v smislu zadnje Trumpove kritike Feda in njegovega zvišanja ključnih obrestnih mer? »Tveganja se kopičijo, a vsaj kar zadeva ameriške indekse, se vlagatelji na to očitno ne osredotočajo. Eno od tveganj so gotovo obrestne mere (oziroma vse položnejša krivulja donosa), a tu imamo še trgovinske vojne, možnost, da se kriza s posameznih trgov v razvoju lahko prelije tudi v druge države. Dejstvo je tudi, da bodo ZDA težko ohranile sedanji moment gospodarske rasti in dobičkov, ne da bi se to hkrati prelilo tudi v višjo inflacijo in posledično višje obrestne mere. Skratka, pričakovanja so visoka, in ko se bo rast dobičkov začela upočasnjevati, bodo vlagatelji težje gledali nadpovprečna vrednotenja,« je prepričan Sašo Stanovnik.
Kakšno gibanje tečajev (morda tudi njihov padec in korekcijo navzdol) torej lahko pričakujemo do konca leta? »Čeprav je v ospredju novic in pozornosti sedanja rekordna raven indeksa, je z vidika ocenjevanja prihodnjega gibanja pomembnejše vrednotenje indeksa. Multiplikator dobička (P/E) za S & P 500 znaša 20,8. Če se torej upošteva pričakovana letošnja rast dobičkov podjetij, ki je bila v prvi polovici leta zelo visoka, bi se znal kazalnik do konca leta znižati na le še okoli 17,7. Obe vrednosti sta sicer nadpovprečni, a ne govorimo o balonu,« pojasnjuje Stanovnik.
Sogovornik pri tem poudarja, da je raven indeksa S & P 500 »trenutno že nekoliko nad ravnjo, ki smo jo kot optimisti napovedali na začetku leta (2830 indeksnih točk). A če pogledamo trenutno povprečno napoved tujih strategov, nekaj možnosti za nadaljevanje rasti še obstaja. Govorimo sicer o nekaj odstotkih. Z vidika sedanjega pozitivnega sentimenta in momenta bi torej lahko ostali optimistični, kar zadeva trge. Po drugi strani smo ves čas menili, da zna biti skozi vse letošnje leto volatilnost na trgih višja. To pomeni, da v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo tudi kako manjšo korekcijo. Hkrati pa nadpovprečna vrednotenja in že dolgo prisotna bikovski trend in gospodarska ekspanzija, vseeno svarijo, da je negativen preobrat vse bliže. Delniški trgi namreč vedno prehitevajo realno gospodarsko dinamiko. Skratka, smiselno je delno vztrajati na bikovem trgu, delno pa se vseeno pripraviti na slabše čase,« sklene Stanovnik.
Neodvisno razmišljajoči in delujoči Jerome »Jay« Powell, ki ga je sam predsednik Donald Trump postavil na ta najvplivnejši položaj v svetovni ekonomiji – februarja letos je na čelu ameriške centralne banke zamenjal demokratko Janet Yellen – je tudi sam razmeroma hitro postal tarča predsednikove kritike. Trump je v nedavnem pogovoru za Reuters povsem prostodušno izjavil, da ni »navdušen« nad letošnjim Fedovim dvakratnim zvišanjem obrestnih mer, češ da to ni dobro za gospodarsko rast.
V pričakovanju uporabnih namigov
Tako robato politično vpletanje v ukrepe formalno neodvisne centralne banke je seveda takoj močno dvignilo obrvi finančne javnosti. Finančni trgi in analitiki bodo zato zdaj poskušali iz Powellovega nastopa v Jackson Holu razbrati, ali Fed kljub predsednikovemu negodovanju vztraja pri svoji prvotni napovedi, da bo do konca letošnjega leta še dvakrat dvignil ključne obrestne mere.
Taka namera sicer izhaja tudi iz zapisnika Fedovega zadnjega zasedanja, ki je bil javno objavljen v sredo in pričakovati je, da bo ameriška centralna banka zvišala obresti v septembru in decembru. S tem bi se še povečala razlika med dolarskimi in evrskimi obrestnimi merami; te naj bi ostale nespremenjene še vsaj do konca junija 2019.
A ne gre le za obresti: gotovo bodo finančni trgi v Powellovem govoru iskali tudi kakršnekoli uporabne namige in skrita sporočila o možnih posledicah ameriško-kitajske carinske vojne in turške valutne krize, ki sta zdaj glavni tveganji za svetovno ekonomijo. V Jackson Holu je sicer pričakovati še druge zanimive in visoke govorce, redni gost tega srečanja je tudi predsednik ECB Mario Draghi.
Trumpov zasuk
Sicer pa bo Trumpa – vsaj glede na prioritete Feda – letos še manj kot postopno zvišanje obrestnih mer »navdušilo« predvideno skrčenje Fedove bilančne vsote za več deset milijard dolarjev na mesec. Gre za nasproten ukrep kvantitivnemu sproščanju; ameriška centralna banka s tako skrbno načrtovano politiko spet zelo prehiteva ECB in izpolnjuje več ciljev: preventivno preprečuje pregrevanje zdaj robustnega ameriškega gospodarstva, predvsem pa z višanjem obresti in postopnim izpuščanjem denarnega balona ustvarja manevrski prostor za ukrepanje v primeru prihodnje recesije.
Najočitnejša posledica tega bo vse dražji denar, kar bo postopno otežilo dolžniško investiranje ameriških podjetij in gospodinjstev – vse to pa očitno jezi prvega moža Amerike, ki zdaj na denarno politiko gleda drugače kot v času predsedniške tekme.
»Kar zadeva Trumpovo kritiko ameriške Federal Reserve je zanimiv njegov preobrat. Pred volitvami je Trump namreč podajal mnenje, da Fed s politiko nizkih obrestnih mer prikriva slabšo gospodarsko rast in s tem pomaga ’kontinuiteti’ [Hillary Clinton]. Skratka, da je rast umetna zaradi ekspanzivne politike ter da povzroča balone. Zdaj je obrnil ploščo, ker mu nizke obrestne mere koristijo. Vsekakor tako vtikanje predsednika v Fed predstavlja tveganje za vlagatelje. V marsikateri drugi državi bi taka izjava sprožila negativen vpliv na delnice. Pri Trumpu pa take bombastične izjave delno že kar ignorirajo,« pravi Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA.
Rekordi in tveganja
Da so trgi postali precej imuni za »fenomen Trump« sicer simbolično potrjuje tudi dejstvo, da so ameriške delnice prav v dneh, ko se v Beli hiši povečuje politična negotovost ob obsodbah in priznanjih krivde nekdanjih predsednikovih tesnih sodelavcev, vstopile v najdaljše neprekinjeno obdobje bikovske rasti v zgodovini. Ameriški borzni indeks S & P 500 raste neprekinjeno že od marca 2009. Kdor je takrat vložil v delnice tisoč dolarjev in redno reinvestiral dividende, je popeteril svojo prvotno naložbo, saj ima zdaj v žepu povprečno dobrih 5100 dolarjev, so izračunali ameriški analitiki.
In kaj so zdaj glavna tveganja za nadaljevanje omenjenega bikovskega trenda, tudi v smislu zadnje Trumpove kritike Feda in njegovega zvišanja ključnih obrestnih mer? »Tveganja se kopičijo, a vsaj kar zadeva ameriške indekse, se vlagatelji na to očitno ne osredotočajo. Eno od tveganj so gotovo obrestne mere (oziroma vse položnejša krivulja donosa), a tu imamo še trgovinske vojne, možnost, da se kriza s posameznih trgov v razvoju lahko prelije tudi v druge države. Dejstvo je tudi, da bodo ZDA težko ohranile sedanji moment gospodarske rasti in dobičkov, ne da bi se to hkrati prelilo tudi v višjo inflacijo in posledično višje obrestne mere. Skratka, pričakovanja so visoka, in ko se bo rast dobičkov začela upočasnjevati, bodo vlagatelji težje gledali nadpovprečna vrednotenja,« je prepričan Sašo Stanovnik.
Tečaji delnic: negativni preobrat vse bliže
Kakšno gibanje tečajev (morda tudi njihov padec in korekcijo navzdol) torej lahko pričakujemo do konca leta? »Čeprav je v ospredju novic in pozornosti sedanja rekordna raven indeksa, je z vidika ocenjevanja prihodnjega gibanja pomembnejše vrednotenje indeksa. Multiplikator dobička (P/E) za S & P 500 znaša 20,8. Če se torej upošteva pričakovana letošnja rast dobičkov podjetij, ki je bila v prvi polovici leta zelo visoka, bi se znal kazalnik do konca leta znižati na le še okoli 17,7. Obe vrednosti sta sicer nadpovprečni, a ne govorimo o balonu,« pojasnjuje Stanovnik.
Sogovornik pri tem poudarja, da je raven indeksa S & P 500 »trenutno že nekoliko nad ravnjo, ki smo jo kot optimisti napovedali na začetku leta (2830 indeksnih točk). A če pogledamo trenutno povprečno napoved tujih strategov, nekaj možnosti za nadaljevanje rasti še obstaja. Govorimo sicer o nekaj odstotkih. Z vidika sedanjega pozitivnega sentimenta in momenta bi torej lahko ostali optimistični, kar zadeva trge. Po drugi strani smo ves čas menili, da zna biti skozi vse letošnje leto volatilnost na trgih višja. To pomeni, da v prihodnjih mesecih lahko pričakujemo tudi kako manjšo korekcijo. Hkrati pa nadpovprečna vrednotenja in že dolgo prisotna bikovski trend in gospodarska ekspanzija, vseeno svarijo, da je negativen preobrat vse bliže. Delniški trgi namreč vedno prehitevajo realno gospodarsko dinamiko. Skratka, smiselno je delno vztrajati na bikovem trgu, delno pa se vseeno pripraviti na slabše čase,« sklene Stanovnik.
