Svet se od odvisnosti od nafte še ne bo poslovil
Prihodnost: razvoj držav, ki so danes revne, prinaša s seboj večje potrebe po energiji
Odpri galerijo
Infografika Delo
Leta 2040 bo svet porabil tretjino več energije kot danes. Nafta bo še naprej najpomembnejši posamični energijski vir, njena proizvodnja pa še ne bo začela upadati, izhaja iz letošnje študije o razmerah na naftnem trgu, ki jo je pred nekaj dnevi objavil Opec.
Združenje držav proizvajalk in izvoznic nafte se strinja, da so prizadevanja za omejitev izpustov toplogrednih plinov, večjo uporabo obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti na mednarodni ravni nujna sestavina ukrepov, s katerimi naj bi zajezili negativne posledice podnebnih sprememb, hkrati pa ugotavlja, da gospodarski napredek danes deprivilegiranih delov sveta pomeni tudi večje povpraševanje po energiji.
Leta 2015 je svet vsak dan potreboval za 273,7 milijona sodov naftnega ekvivalenta primarne energije, do leta 2040 pa naj bi se te potrebe povečale na 364,7 milijona enot. Primarna energija v grobem pomeni seštevek vseh energentov, ki jih porabimo pri proizvodnji elektrike, toplote, v industriji in prometu. Naftni ekvivalent pa predstavlja preračun vseh virov na povprečno količino izkoristljive energije, kot je vsebuje 159-litrski sod surove nafte.
Kar 95 odstotkov tega prirastka k povpraševanju po energiji bodo prispevale (današnje) države v razvoju, med njimi predvsem Kitajska in Indija. Razvite države, ki so povezane v OECD, pa naj bi že po letu 2030 začele zmanjševati svojo energijsko porabo.
Vzroki za takšna pričakovanja so večplastni. Najprej je tu demografija. Prebivalstvo sveta se bo s 7,6 milijarde leta 2017 do leta 2040 povečalo na 9,2 milijarde. Večina povečanja se bo zgodila v državah v razvoju, prebivalstvo OECD naj bi v tem času zraslo za samo 105 milijonov. Rast prebivalstva se bo do leta 2040 upočasnjevala, ne bo pa še dosegla vrha.
Po pričakovanju analitikov Opeca bo demografskim gibanjem sledil tudi gospodarski razvoj. Svetovni BDP naj bi se do leta 2040 povečeval v povprečju po 3,4 odstotka na leto, kar pomeni, da se bo v primerjavi z letom 2017 več kot podvojil. Večino rasti bodo ponovno prispevale države v razvoju. V delih sveta, ki danes veljajo za revnejše, naj bi povprečna gospodarska rast dosegla 4,5 odstotka na leto, v državah OECD pa »le« 1,8 odstotka.
Na ta način se bodo spremenila tudi globalna gospodarska ravnotežja. Danes so največje svetovno gospodarstvo ZDA, ki ustvarijo 20 odstotkov svetovnega BDP, sledita jim Evropa in Kitajska s po 18-odstotnim deležem. Do leta 2040 bo delež ZDA upadel na 15 odstotkov, evropski na 12, pomen Kitajske pa bo zrasel na 24 odstotkov BDP.
Vzporedno se bo preoblikovala tudi »energetska krajina«. Zaradi zavez po zmanjševanju izpustov CO2 bodo države, tudi Kitajska, opuščale predvsem uporabo premoga pri pridobivanju električne energije. Delno ga bodo nadomeščale za obnovljivimi viri, vendar skokovito rastočih potreb po energiji na ta način ne bo mogoče pokrivati. Opec zato vidi veliko priložnost za zemeljski plin, ki glede na vsebovano energijo povzroča precej manj izpustov CO2 kot druga fosilna goriva. Povpraševanje po plinu naj bi se do leta 2040 povečalo za več kot 30 milijonov sodčkov naftnega ekvivalenta.
Tudi povpraševanje po nafti se bo v prihodnjih desetletjih še povečevalo, pri čemer bo najpomembnejši dejavnik promet. Čeprav naj bi se delež cestnih vozil, ki jih pogajajo »alternativni« motorji (kategorija vključuje električna in hibridna vozila ter avtomobile na vodikove gorivne celice) do leta 2040 povečal na 18 odstotkov, bo po projekcijah Opeca večino avtomobilov in tovornih vozil še naprej poganjal motor z notranjim izgorevanjem. Promet bo potreboval več nafte preprosto zato, ker se bo močno povečalo število vozil na cestah – z 1,4 milijarde leta 2017 na 2,4 milijarde leta 2040.
Proizvodnja nafte bo že leta 2019 presegla 100 milijonov sodčkov na dan. Zaradi uporabe nekaterih novih tehnologij pri črpanju strokovnjaki nič več ne govorijo o tem, da bo svetovna proizvodnja v bližnji prihodnosti dosegla vrh. Opec pa kljub vsemu predvideva, da se bodo dosegljive zaloge nafte v državah OECD po letu 2020 zmanjšale, in pričakuje, da bo naftni kartel svojo vlogo na trgu ohranil. Povpraševanje po nafti Opeca naj bi se tako po letu 2024 začelo izrazito povečevati, doseči utegne 40 milijonov sodov na dan. Danes države članice Opeca črpajo 32 milijonov sodov nafte na dan.
Združenje držav proizvajalk in izvoznic nafte se strinja, da so prizadevanja za omejitev izpustov toplogrednih plinov, večjo uporabo obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti na mednarodni ravni nujna sestavina ukrepov, s katerimi naj bi zajezili negativne posledice podnebnih sprememb, hkrati pa ugotavlja, da gospodarski napredek danes deprivilegiranih delov sveta pomeni tudi večje povpraševanje po energiji.
Leta 2015 je svet vsak dan potreboval za 273,7 milijona sodov naftnega ekvivalenta primarne energije, do leta 2040 pa naj bi se te potrebe povečale na 364,7 milijona enot. Primarna energija v grobem pomeni seštevek vseh energentov, ki jih porabimo pri proizvodnji elektrike, toplote, v industriji in prometu. Naftni ekvivalent pa predstavlja preračun vseh virov na povprečno količino izkoristljive energije, kot je vsebuje 159-litrski sod surove nafte.
Skoraj vsaj dodatna energija bo šla »v razvoj«
Kar 95 odstotkov tega prirastka k povpraševanju po energiji bodo prispevale (današnje) države v razvoju, med njimi predvsem Kitajska in Indija. Razvite države, ki so povezane v OECD, pa naj bi že po letu 2030 začele zmanjševati svojo energijsko porabo.
Vzroki za takšna pričakovanja so večplastni. Najprej je tu demografija. Prebivalstvo sveta se bo s 7,6 milijarde leta 2017 do leta 2040 povečalo na 9,2 milijarde. Večina povečanja se bo zgodila v državah v razvoju, prebivalstvo OECD naj bi v tem času zraslo za samo 105 milijonov. Rast prebivalstva se bo do leta 2040 upočasnjevala, ne bo pa še dosegla vrha.
Po pričakovanju analitikov Opeca bo demografskim gibanjem sledil tudi gospodarski razvoj. Svetovni BDP naj bi se do leta 2040 povečeval v povprečju po 3,4 odstotka na leto, kar pomeni, da se bo v primerjavi z letom 2017 več kot podvojil. Večino rasti bodo ponovno prispevale države v razvoju. V delih sveta, ki danes veljajo za revnejše, naj bi povprečna gospodarska rast dosegla 4,5 odstotka na leto, v državah OECD pa »le« 1,8 odstotka.
Na ta način se bodo spremenila tudi globalna gospodarska ravnotežja. Danes so največje svetovno gospodarstvo ZDA, ki ustvarijo 20 odstotkov svetovnega BDP, sledita jim Evropa in Kitajska s po 18-odstotnim deležem. Do leta 2040 bo delež ZDA upadel na 15 odstotkov, evropski na 12, pomen Kitajske pa bo zrasel na 24 odstotkov BDP.
Manj CO2, več zemeljskega plina
Vzporedno se bo preoblikovala tudi »energetska krajina«. Zaradi zavez po zmanjševanju izpustov CO2 bodo države, tudi Kitajska, opuščale predvsem uporabo premoga pri pridobivanju električne energije. Delno ga bodo nadomeščale za obnovljivimi viri, vendar skokovito rastočih potreb po energiji na ta način ne bo mogoče pokrivati. Opec zato vidi veliko priložnost za zemeljski plin, ki glede na vsebovano energijo povzroča precej manj izpustov CO2 kot druga fosilna goriva. Povpraševanje po plinu naj bi se do leta 2040 povečalo za več kot 30 milijonov sodčkov naftnega ekvivalenta.
Tudi povpraševanje po nafti se bo v prihodnjih desetletjih še povečevalo, pri čemer bo najpomembnejši dejavnik promet. Čeprav naj bi se delež cestnih vozil, ki jih pogajajo »alternativni« motorji (kategorija vključuje električna in hibridna vozila ter avtomobile na vodikove gorivne celice) do leta 2040 povečal na 18 odstotkov, bo po projekcijah Opeca večino avtomobilov in tovornih vozil še naprej poganjal motor z notranjim izgorevanjem. Promet bo potreboval več nafte preprosto zato, ker se bo močno povečalo število vozil na cestah – z 1,4 milijarde leta 2017 na 2,4 milijarde leta 2040.
Proizvodnja nafte bo že leta 2019 presegla 100 milijonov sodčkov na dan. Zaradi uporabe nekaterih novih tehnologij pri črpanju strokovnjaki nič več ne govorijo o tem, da bo svetovna proizvodnja v bližnji prihodnosti dosegla vrh. Opec pa kljub vsemu predvideva, da se bodo dosegljive zaloge nafte v državah OECD po letu 2020 zmanjšale, in pričakuje, da bo naftni kartel svojo vlogo na trgu ohranil. Povpraševanje po nafti Opeca naj bi se tako po letu 2024 začelo izrazito povečevati, doseči utegne 40 milijonov sodov na dan. Danes države članice Opeca črpajo 32 milijonov sodov nafte na dan.
