Doba ameriške hegemonije se končuje in kažejo se obrisi tistega, kar bo morda sledilo.

Galerija
Hormuška ožina je zdaj zaprta za celoten promet. FOTO: Reuters
Čeprav so izraelske bombe padale na Libanon, je večina sveta previdno z olajšanjem zadihala, ko je prišla novica, da je Pakistan posredoval v premirju med Združenimi državami in Iranom, s ciljem ponovnega odprtja Hormuške ožine.
A namera za sklenitev premirja ni bila posledica nenadne zadržanosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V ozadju so ameriški uradniki pritiskali na Pakistan, naj posreduje pri sprejemanju sporazuma, ki bi Trumpu omogočil, da se umakne od svojih groženj, da bo uničil »celotno civilizacijo« Irana, če ta ne popusti. Premirje se je, z drugimi besedami, zgodilo ne zato, ker bi najmočnejša vojska na svetu vsilila nov red, ampak ker je bila prisiljena obvladati krizo, ki jo je sama povzročila.
Čeprav je premirje, ki ga je izpogajal Pakistan, krhko in Iran še naprej ...
Komentarji