Svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana od Fraporta zahteva takojšen socialni dialog
Fraport namerava odpustiti 120 delavcev, kar predstavlja okoli četrtino vseh zaposlenih v podjetju.
Odpri galerijo
V sindikatu verjamejo, da bi lahko podjetje zdaj koristilo ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Napoved odpuščanja 120 zaposlenih v upravljavcu ljubljanskega letališča Fraport Slovenija je Svobodni sindikat Aerodrom Ljubljana »šokirala«. Vodstvo je še nedolgo tega razlagalo, da bo poskušalo s pomočjo državnih ukrepov prebroditi krizo brez »trdih« odpuščanj, so navedli. Od vodstva zato zahtevajo opustitev namere in takojšen socialni dialog.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v sindikatu, je Fraport Slovenija od 13. marca do konca maja »izkoristil bogato državno podporo«. »Država je od 13. marca do konca maja krila vse stroške dela do višine povprečne plače – okoli 1750 evrov – za delavce, poslane na čakanje na delo, in za delavce, ki so bili doma zaradi višje sile,« so spomnili. Podjetje tako z delavci ni imelo veliko stroškov, so prepričani.
Ob tem so ogorčeni zaradi obsega načrtovanega odpuščanja. Fraport namreč namerava odpustiti 120 delavcev, kar predstavlja okoli četrtino vseh zaposlenih v podjetju. »Zavračamo tovrstno nespoštljivo ravnanje z delavci in tako uničevanje delovnih mest,« so ostri.
Po njihovih navedbah so prav ti delavci omogočili, da je Fraport od prodaje letališča v septembru 2014 do danes ustvaril od 45 do 50 milijonov evrov dobička. »Če računamo, da je letni strošek dela v Fraportu Slovenija nekaj več kot 15 milijonov evrov, je jasno, da ima družba več kot dovolj rezerv, da iz preteklih zaslužkov pokrije sedanje stroške z delavci, ki nimajo dela,« so utemeljili.
Dodali so, da tudi sicer poslovanje Fraporta ni povsem zamrlo. Tovorni promet je namreč upadel le za okoli deset odstotkov, poleg tega se za poletje že načrtuje vračanje velikega dela letalskih družb, ki bodo izvajale letalski potniški promet.
V sindikatu verjamejo, da bi lahko podjetje zdaj koristilo ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. »Tako da smo zgroženi, da družba, ki se kiti z naslovom 'družini prijazno podjetje', raje odpušča, kot pa da bi za rešitev socialne varnosti svojih zaposlenih uporabila pomoč države,« so zapisali.
Sicer pa so se obregnili tudi ob dejstvo, da so na seznamu odpuščanj predvsem delovna mesta iz operative. »Torej se odpuščajo predvsem delavci, ki ob pristanku in poletu letal neposredno servisirajo letala in potnike,« so poudarili in posebej omenili stevardese na okencih, osebje, ki skrbi za prtljago, osebje, ki premika letala oz. jih oskrbuje, osebje, ki skrbi, da so letala varna, in tako naprej.
»Kot da se zmanjšanje prometa pozna le na operativi. Administracija oziroma ljudje, ki delajo v pisarnah, pa naj kljub drastičnemu upadu prometa ne bi imeli manj dela. Menimo, da je to diskriminatorno, saj je jasno, da če pade promet, to čutijo vsi segmenti družbe. In si to znamo razložiti le tako, da se z odpuščanjem želi tudi oslabiti svobodni in gasilski sindikat. Namreč ta sindikata imata članstvo tako rekoč le v operativi,« so nanizali.
Od vodstva zato zahtevajo, da nemudoma zaustavi predvideno odpuščanje ter se v okviru socialnega dialoga dogovori s sindikati in svetom delavcem, kako s skrajšanim delovnim časom, koriščenjem v preteklosti akumuliranega kapitala in odpuščanjem le v dogovoru z delavci oziroma v okviru mehkih metod ohraniti zaposlitev vseh delavcev, ki še nimajo zagotovljene socialne varnosti in bi radi nadaljevali delo na letališču.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v sindikatu, je Fraport Slovenija od 13. marca do konca maja »izkoristil bogato državno podporo«. »Država je od 13. marca do konca maja krila vse stroške dela do višine povprečne plače – okoli 1750 evrov – za delavce, poslane na čakanje na delo, in za delavce, ki so bili doma zaradi višje sile,« so spomnili. Podjetje tako z delavci ni imelo veliko stroškov, so prepričani.
Ob tem so ogorčeni zaradi obsega načrtovanega odpuščanja. Fraport namreč namerava odpustiti 120 delavcev, kar predstavlja okoli četrtino vseh zaposlenih v podjetju. »Zavračamo tovrstno nespoštljivo ravnanje z delavci in tako uničevanje delovnih mest,« so ostri.
Po njihovih navedbah so prav ti delavci omogočili, da je Fraport od prodaje letališča v septembru 2014 do danes ustvaril od 45 do 50 milijonov evrov dobička. »Če računamo, da je letni strošek dela v Fraportu Slovenija nekaj več kot 15 milijonov evrov, je jasno, da ima družba več kot dovolj rezerv, da iz preteklih zaslužkov pokrije sedanje stroške z delavci, ki nimajo dela,« so utemeljili.
Poslovanje Fraporta ni povsem zamrlo. Tovorni promet je namreč upadel le za okoli deset odstotkov, poleg tega se za poletje že načrtuje vračanje velikega dela letalskih družb, ki bodo izvajale letalski potniški promet. FOTO: Leon Vidic/Delo
Dodali so, da tudi sicer poslovanje Fraporta ni povsem zamrlo. Tovorni promet je namreč upadel le za okoli deset odstotkov, poleg tega se za poletje že načrtuje vračanje velikega dela letalskih družb, ki bodo izvajale letalski potniški promet.
V sindikatu verjamejo, da bi lahko podjetje zdaj koristilo ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. »Tako da smo zgroženi, da družba, ki se kiti z naslovom 'družini prijazno podjetje', raje odpušča, kot pa da bi za rešitev socialne varnosti svojih zaposlenih uporabila pomoč države,« so zapisali.
Sicer pa so se obregnili tudi ob dejstvo, da so na seznamu odpuščanj predvsem delovna mesta iz operative. »Torej se odpuščajo predvsem delavci, ki ob pristanku in poletu letal neposredno servisirajo letala in potnike,« so poudarili in posebej omenili stevardese na okencih, osebje, ki skrbi za prtljago, osebje, ki premika letala oz. jih oskrbuje, osebje, ki skrbi, da so letala varna, in tako naprej.
»Kot da se zmanjšanje prometa pozna le na operativi. Administracija oziroma ljudje, ki delajo v pisarnah, pa naj kljub drastičnemu upadu prometa ne bi imeli manj dela. Menimo, da je to diskriminatorno, saj je jasno, da če pade promet, to čutijo vsi segmenti družbe. In si to znamo razložiti le tako, da se z odpuščanjem želi tudi oslabiti svobodni in gasilski sindikat. Namreč ta sindikata imata članstvo tako rekoč le v operativi,« so nanizali.
Od vodstva zato zahtevajo, da nemudoma zaustavi predvideno odpuščanje ter se v okviru socialnega dialoga dogovori s sindikati in svetom delavcem, kako s skrajšanim delovnim časom, koriščenjem v preteklosti akumuliranega kapitala in odpuščanjem le v dogovoru z delavci oziroma v okviru mehkih metod ohraniti zaposlitev vseh delavcev, ki še nimajo zagotovljene socialne varnosti in bi radi nadaljevali delo na letališču.
