Svojevrstna dediščina

Mednarodna skupina paleontologov je ugotovila, da so intimni akt spolnih odnosov, kakršen je značilen za človeški rod, prve začele prakticirati prazgodovinske ribe Placodermata, in to pred približno 385 milijoni let.

Na prvi pogled nekoliko eksotično odkritje, objavljeno v reviji Nature on Sunday, že označujejo za zelo pomembno dognanje iz evolucijske zgodovine spolne reprodukcije. Znanstveniki so namreč po podrobni proučitvi fosilov ugotovili, da se je pri samcih vrste Microbrachius dicki, ki pripadajo skupini Placodermata, razvila koščena genitalna ekstremiteta v obliki črke L – tako imenovana spojka ali zaponka – namenjena prenosu semenske tekočine v samico. Pri samicah pa se je razvil par malih genitalnih kosti, ki so moški spolni organ med parjenjem »zaklenile« v pravi položaj.

Kot je znano, so ribe razvojno najstarejša in vrstno najbogatejša skupina vretenčarjev, skupina Placodermata ali praribe oklepnjače pa veljajo za najzgodnejše vretenčarske prednike človeka.

»Nekdaj so menili, da so izumrla skupina brez živih sorodnikov, najnovejša študija pa je pokazala, da ima človeška evolucija globoke korenine prav v Placodermati,« poudarja vodja tokratne študije John Long, paleontolog z avstralske univerze Flinders v Adelaidi. »Številne človeške značilnosti, denimo vilice, zobje ali parne okončine, izvirajo ravno od te skupine rib. Najnovejše znanstveno dognanje pa je dokaz, da so nam praribe oklepnjače zapustile tudi intimni akt spolnega odnosa.«

Ribe vrste Microbrachius (mali roki) so v dolžino zrasle do približno osem centimetrov, po doslej znanih podatkih pa so živele v prazgodovinskih jezerih na Škotskem ter v delih Estonije in Kitajske. Znanstveniki dolgo niso vedeli, čemu sta služili omenjeni parni »ročici«. Zdaj je jasno, da sta bili namenjeni parjenju, in to najverjetneje v bočnem položaju (na fotografiji). Skratka, te ribe se niso drstile, temveč spolno združevale v svojevrstnem intimnem plesu.