Tehnični trgovci so zadovoljni z obiskom in s kupci
Sedanja visoka rast spletne prodaje je bila za klasične trgovce obliž na rano, pozdraviti pa jo bo treba z drugimi ukrepi.
Odpri galerijo
Merkur se je moral iz klasičnega trgovca hitro preleviti v spletnega. FOTO Igor Zaplatil/Delo
Ljubljana – Po petih tednih karantene so se postopno začele odpirati tudi prodajalne s tehničnim blagom, gradbeno-inštalacijskim materialom, pohištvom, avtomobili, kolesi, mogoč je osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki. Po praznikih se jim pridružijo še druge prodajalne s površino do 400 kvadratnih metrov, ki niso v trgovskih centrih.
Po razpoložljivih informacijah Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) okužb v trgovini ni, usmeritev postopnega sproščanja ukrepov je prava, meni izvršna direktorica Mija Lapornik. Če je res, da potrošniki o sprostitvenih ukrepih glasujejo »z nogami«, pogled na parkirišča pred trgovinami pokaže, da so jih podprli.
O razmerah smo vprašali nekaj trgovcev, ki od prejšnjega tedna spet odpirajo svoje prodajalne. Vsi so seveda sprejeli zapovedane preventivne ukrepe (dodatno razkuževanje površin, vozičkov in košar, uporaba razkužil za roke, opozarjanje potrošnikov o pomembnosti samopreventivnih ravnanj, kot so uporaba mask, varnostna razdalja) in zagotavljajo, da so kupci ponotranjili novo prakso nakupovanja in da se vedejo precej bolj odgovorno kot na začetku pandemije.
Samo Kupljen, direktor Bauhausa, je povedal, da je že v prvih dneh po odprtju njihove trgovine obiskalo »nadpovprečno veliko kupcev (tudi obrtnikov), ki so kupovali veliko več blaga kot običajno, najpogosteje za svoje projekte ali popravila«. Težav ne zaznava, izziv je le disciplina pri vzdrževanju razdalje med kupci, na kar zaposleni ves čas opozarjajo. Glede prihodnosti je Kupljen precej optimističen, upa le, da država »ne bo reševala zombijevskih podjetij, ki so jih pri življenju ohranjale le nizke obrestne mere in visoka konjunktura«. Modro bi bilo, dodaja, poskrbeti za likvidnost malih obrtniških podjetij.
Nadpovprečno velik je bil tudi obisk poslovalnic Big Banga. Prvi teden jih je bilo po Sloveniji odprtih sedem in tri brezkontaktna prevzemna mesta, kjer kupci lahko prevzamejo izdelke, ki so jih naročili in plačali po spletu. Ker pa so kupci v Big Bangu navajeni tudi, da jim njegovi strokovnjaki svetujejo pri nakupu, je podjetje svojo e-trgovino opremilo še s to funkcionalnostjo. Svetovalci delajo tudi po spletu.
Kako bodo sedanje razmere vplivale na prihodnje vedenje potrošnikov, je trenutno težko natančno napovedati. A kot pravi glavni izvršni direktor podjetja Uroš Mesojedec, je po izkušnjah iz zadnjega meseca v njihovi panogi pričakovati večje povpraševanje po izdelkih, ki jih ljudje bodisi uporabljajo doma bodisi so namenjeni izboljšanju kakovosti življenja: oprema za delo od doma, gospodinjski aparati, igrice, telefoni, tablice, televizorji, avdiooprema.
V Merkurju, ki je imel zaradi omejitev zaprtih okoli 90 odstotkih kapacitet (razen vrtnega centra), so ob ponovnem odprtju z obiskom zelo zadovoljni. V nakupovalnih vozičkih so se najpogosteje znašli izdelki za vrt, instalacija in druge potrebščine za vzdrževanje doma, barve, higienski pripomočki za kopalnico, različni izdelki za gradnjo. Generalni direktor Merkurja Blaž Pesjak se je pohvalil z izjemno hitro prilagoditvijo potrebam kupcev: iz klasičnega »naredi si sam« trgovca so se morali na hitro transformirati v spletnega trgovca. Pred epidemijo je spletni klicni center sprejel okoli 20 klicev na dan, zdaj jih sprejme okoli
400, obseg elektronske pošte pa se je s 15 do 20 e-pisem na dan povečal na 500 do 800 na dan.
Kljub izjemnemu skoku pa spletna prodaja ne more nadomestiti izpada zaradi zaprtja fizičnih trgovin, pravi Pesjak. Nove okoliščine bi nas po njegovem mnenju lahko naučile dvojega: da imamo v Sloveniji preveč togo delovnopravno zakonodajo, ki ne omogoča hitre prilagoditve obsega zaposlenih ob nenadnem padcu prodaje, zato bi morali razmisliti o fleksibilnejšem modelu. Trgovine, ki so bile zaprte, bi bilo treba obravnavati ločeno, jim ponuditi brezobrestno likvidnostno premostitev oziroma nadomestiti nekatere stroške.
»Upamo, da se bomo po ponovnem odprtju poslovalnic dvignili z dna in bomo poslovanje lahko nadaljevali brez večjih likvidnostnih težav,« je optimističen direktor trgovske družbe Les-MMS Emil Koprivc. Ne nazadnje je naval na tehnične trgovine in vrtne centre zdaj tudi sezonsko običajen.
Pogled v prihodnost je bolj negotov: »Ponovni zagon celotnega gospodarstva bo seveda trajal dlje, zato je mogoče pričakovati velik upad gospodarske dejavnosti in s tem povezan upad potrošnje investicijskih dobrin in blaga za široko potrošnjo.«
Po razpoložljivih informacijah Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) okužb v trgovini ni, usmeritev postopnega sproščanja ukrepov je prava, meni izvršna direktorica Mija Lapornik. Če je res, da potrošniki o sprostitvenih ukrepih glasujejo »z nogami«, pogled na parkirišča pred trgovinami pokaže, da so jih podprli.
Trgovine, ki so bile zaprte, bi bilo treba obravnavati ločeno, jim ponuditi brezobrestno likvidnostno premostitev oziroma nadomestiti nekatere stroške.
O razmerah smo vprašali nekaj trgovcev, ki od prejšnjega tedna spet odpirajo svoje prodajalne. Vsi so seveda sprejeli zapovedane preventivne ukrepe (dodatno razkuževanje površin, vozičkov in košar, uporaba razkužil za roke, opozarjanje potrošnikov o pomembnosti samopreventivnih ravnanj, kot so uporaba mask, varnostna razdalja) in zagotavljajo, da so kupci ponotranjili novo prakso nakupovanja in da se vedejo precej bolj odgovorno kot na začetku pandemije.
Brez zombijev
Samo Kupljen, direktor Bauhausa, je povedal, da je že v prvih dneh po odprtju njihove trgovine obiskalo »nadpovprečno veliko kupcev (tudi obrtnikov), ki so kupovali veliko več blaga kot običajno, najpogosteje za svoje projekte ali popravila«. Težav ne zaznava, izziv je le disciplina pri vzdrževanju razdalje med kupci, na kar zaposleni ves čas opozarjajo. Glede prihodnosti je Kupljen precej optimističen, upa le, da država »ne bo reševala zombijevskih podjetij, ki so jih pri življenju ohranjale le nizke obrestne mere in visoka konjunktura«. Modro bi bilo, dodaja, poskrbeti za likvidnost malih obrtniških podjetij.
Merkur se je moral iz klasičnega trgovca hitro preleviti v spletnega. FOTO Igor Zaplatil/Delo
Nadpovprečno velik je bil tudi obisk poslovalnic Big Banga. Prvi teden jih je bilo po Sloveniji odprtih sedem in tri brezkontaktna prevzemna mesta, kjer kupci lahko prevzamejo izdelke, ki so jih naročili in plačali po spletu. Ker pa so kupci v Big Bangu navajeni tudi, da jim njegovi strokovnjaki svetujejo pri nakupu, je podjetje svojo e-trgovino opremilo še s to funkcionalnostjo. Svetovalci delajo tudi po spletu.
Kako bodo sedanje razmere vplivale na prihodnje vedenje potrošnikov, je trenutno težko natančno napovedati. A kot pravi glavni izvršni direktor podjetja Uroš Mesojedec, je po izkušnjah iz zadnjega meseca v njihovi panogi pričakovati večje povpraševanje po izdelkih, ki jih ljudje bodisi uporabljajo doma bodisi so namenjeni izboljšanju kakovosti življenja: oprema za delo od doma, gospodinjski aparati, igrice, telefoni, tablice, televizorji, avdiooprema.
Ponovni dvig z dna
V Merkurju, ki je imel zaradi omejitev zaprtih okoli 90 odstotkih kapacitet (razen vrtnega centra), so ob ponovnem odprtju z obiskom zelo zadovoljni. V nakupovalnih vozičkih so se najpogosteje znašli izdelki za vrt, instalacija in druge potrebščine za vzdrževanje doma, barve, higienski pripomočki za kopalnico, različni izdelki za gradnjo. Generalni direktor Merkurja Blaž Pesjak se je pohvalil z izjemno hitro prilagoditvijo potrebam kupcev: iz klasičnega »naredi si sam« trgovca so se morali na hitro transformirati v spletnega trgovca. Pred epidemijo je spletni klicni center sprejel okoli 20 klicev na dan, zdaj jih sprejme okoli
400, obseg elektronske pošte pa se je s 15 do 20 e-pisem na dan povečal na 500 do 800 na dan.
• Obisk spet odprtih tehničnih trgovin je presegel pričakovanja.
• Rast spletne prodaje ne more pokriti izpada zaradi zaprtja.
• TZS želi pomoč pri financiranju fiksnih stroškov in najemnin.
• Rast spletne prodaje ne more pokriti izpada zaradi zaprtja.
• TZS želi pomoč pri financiranju fiksnih stroškov in najemnin.
Kljub izjemnemu skoku pa spletna prodaja ne more nadomestiti izpada zaradi zaprtja fizičnih trgovin, pravi Pesjak. Nove okoliščine bi nas po njegovem mnenju lahko naučile dvojega: da imamo v Sloveniji preveč togo delovnopravno zakonodajo, ki ne omogoča hitre prilagoditve obsega zaposlenih ob nenadnem padcu prodaje, zato bi morali razmisliti o fleksibilnejšem modelu. Trgovine, ki so bile zaprte, bi bilo treba obravnavati ločeno, jim ponuditi brezobrestno likvidnostno premostitev oziroma nadomestiti nekatere stroške.
»Upamo, da se bomo po ponovnem odprtju poslovalnic dvignili z dna in bomo poslovanje lahko nadaljevali brez večjih likvidnostnih težav,« je optimističen direktor trgovske družbe Les-MMS Emil Koprivc. Ne nazadnje je naval na tehnične trgovine in vrtne centre zdaj tudi sezonsko običajen.
Pogled v prihodnost je bolj negotov: »Ponovni zagon celotnega gospodarstva bo seveda trajal dlje, zato je mogoče pričakovati velik upad gospodarske dejavnosti in s tem povezan upad potrošnje investicijskih dobrin in blaga za široko potrošnjo.«
Trgovci opažajo, da so kupci sprejeli nova prakso nakupovanja in se obnašajo bolj odgovorno kot na začetku pandemije. FOTO Uroš Hočevar/Delo
Z nelividnostjo se bojujejo trgovci, ki so bili zaprti
Del slovenske trgovine, ki pokriva osnovno preskrbo prebivalstva, se je v času omejitvenih ukrepov zaradi epidemije po splošnem mnenju dobro izkazal, saj so bile trgovske police založene bolje, kot smo pričakovali. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) to pripisuje dobri organiziranosti podjetij, vestnosti prodajalk in prodajalcev ter sinhronemu delovanju vseh členov v nabavni verigi, tako doma kot na tujih trgih. Jasno je postalo, kako pomemben člen v globalni preskrbni verigi je trgovina. Skrb vzbujajoče pa je, pravi predsednica TZS Mariča Lah, da Slovenija še ni sprejela strateških smernic za povečanje samopreskrbe z mesom, sadjem in zelenjavo, še posebno ker je znano, da pozeba in suša spet načenjata pridelek.
Drugi del dejavnosti predstavlja približno 13.000 trgovskih podjetij, ki so 16. marca začasno zaprla prodajalne. Po oceni TZS ustvarijo okoli 55 odstotkov vseh prihodkov v trgovini in zaposlujejo okoli 60.000 delavcev. Ta podjetja so že v likvidnostnih težavah. Nekatera so si pomagala s spletno prodajo, a niso mogla nadomestiti izpada dohodkov zaradi zaprtja prodajaln – ne glede na to, kako hitro, domiselno in učinkovito so se prilagodila poslovanju na spletu.
In ne le da so se morali čez noč iz klasičnih trgovcev spremeniti v spletne, ampak so morali slediti tudi drugačnemu vedenju potrošnikov in spremenjenemu povpraševanju po hrani. Na ravni EU je evropska komisija zaznala, da se je zmanjšala potrošnja dragih proizvodov, kot so kakovostni kosi mesa, vina in sirov.
Skrb podjetij kot tudi zbornice je zdaj usmerjena v izhodno strategijo, to je v drugi paket ukrepov, ki naj zagotovi likvidnost in omogoči ohranitev delovnih mest. V TZS so kritični: predlog, ki ga je vložila vlada v državni zbor, po njihovem mnenju ne zadošča za doseganje postavljenih ciljev. Za nekatera podjetja ukrepi namreč niso dosegljivi ali ne rešujejo njihovih ključnih problemov. Eden bolj perečih so najemnine in drugi fiksni stroški poslovnih prostorov, v katerih je bila dejavnost začasno ustavljena.
»V Sloveniji smo se v takih razmerah znašli prvič in na TZS smo že med pripravo zakona predlagali, naj se v drugi paket ukrepov, ki je v procesu odločanja, vključi tudi pomoč države pri najemninah za podjetja, ki jim je bilo poslovanje od 16. marca letos prepovedano ali delno prepovedano,« je odločna Lahova. Poseben problem je tudi limitiran skupni znesek nadomestil države v vrednosti 800.000 evrov, saj je enoten za vse gospodarske dejavnosti oziroma za vsa podjetja. V slabšem položaju so tista podjetja, ki so morala svoje poslovanje prekiniti oziroma ustaviti.
Rešitve problematike najemnin je pristojno ministrstvo v sodelovanju z zbornico sicer vključilo v predlog drugega svežnja ukrepov, a so v zadnji različici izpadli. TZS je zato posredovala predlog amandmajev. V stikih z vlado poudarja potrebo po sistemskih rešitvah za blažitev posledic epidemije, predvsem za dostopnost finančnih virov in zagotavljanje likvidnosti. V tem smislu je predlagala tudi uvedbo davčnih olajšav za zagon investicijskega cikla in digitalizacijo poslovanja.
Del slovenske trgovine, ki pokriva osnovno preskrbo prebivalstva, se je v času omejitvenih ukrepov zaradi epidemije po splošnem mnenju dobro izkazal, saj so bile trgovske police založene bolje, kot smo pričakovali. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) to pripisuje dobri organiziranosti podjetij, vestnosti prodajalk in prodajalcev ter sinhronemu delovanju vseh členov v nabavni verigi, tako doma kot na tujih trgih. Jasno je postalo, kako pomemben člen v globalni preskrbni verigi je trgovina. Skrb vzbujajoče pa je, pravi predsednica TZS Mariča Lah, da Slovenija še ni sprejela strateških smernic za povečanje samopreskrbe z mesom, sadjem in zelenjavo, še posebno ker je znano, da pozeba in suša spet načenjata pridelek.
Drugi del dejavnosti predstavlja približno 13.000 trgovskih podjetij, ki so 16. marca začasno zaprla prodajalne. Po oceni TZS ustvarijo okoli 55 odstotkov vseh prihodkov v trgovini in zaposlujejo okoli 60.000 delavcev. Ta podjetja so že v likvidnostnih težavah. Nekatera so si pomagala s spletno prodajo, a niso mogla nadomestiti izpada dohodkov zaradi zaprtja prodajaln – ne glede na to, kako hitro, domiselno in učinkovito so se prilagodila poslovanju na spletu.
In ne le da so se morali čez noč iz klasičnih trgovcev spremeniti v spletne, ampak so morali slediti tudi drugačnemu vedenju potrošnikov in spremenjenemu povpraševanju po hrani. Na ravni EU je evropska komisija zaznala, da se je zmanjšala potrošnja dragih proizvodov, kot so kakovostni kosi mesa, vina in sirov.
Skrb podjetij kot tudi zbornice je zdaj usmerjena v izhodno strategijo, to je v drugi paket ukrepov, ki naj zagotovi likvidnost in omogoči ohranitev delovnih mest. V TZS so kritični: predlog, ki ga je vložila vlada v državni zbor, po njihovem mnenju ne zadošča za doseganje postavljenih ciljev. Za nekatera podjetja ukrepi namreč niso dosegljivi ali ne rešujejo njihovih ključnih problemov. Eden bolj perečih so najemnine in drugi fiksni stroški poslovnih prostorov, v katerih je bila dejavnost začasno ustavljena.
»V Sloveniji smo se v takih razmerah znašli prvič in na TZS smo že med pripravo zakona predlagali, naj se v drugi paket ukrepov, ki je v procesu odločanja, vključi tudi pomoč države pri najemninah za podjetja, ki jim je bilo poslovanje od 16. marca letos prepovedano ali delno prepovedano,« je odločna Lahova. Poseben problem je tudi limitiran skupni znesek nadomestil države v vrednosti 800.000 evrov, saj je enoten za vse gospodarske dejavnosti oziroma za vsa podjetja. V slabšem položaju so tista podjetja, ki so morala svoje poslovanje prekiniti oziroma ustaviti.
Rešitve problematike najemnin je pristojno ministrstvo v sodelovanju z zbornico sicer vključilo v predlog drugega svežnja ukrepov, a so v zadnji različici izpadli. TZS je zato posredovala predlog amandmajev. V stikih z vlado poudarja potrebo po sistemskih rešitvah za blažitev posledic epidemije, predvsem za dostopnost finančnih virov in zagotavljanje likvidnosti. V tem smislu je predlagala tudi uvedbo davčnih olajšav za zagon investicijskega cikla in digitalizacijo poslovanja.
