Tehnologija bo pogoj za obstoj, dodana vrednost bodo ljudje

Trgovec bo v prihodnosti uspešen, če bo razumel poteze in naravo današnjega kupca in njegove odločitve.

Objavljeno
17. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
17. oktober 2019 06.00
Strateška konferenca o trgovini je nakazala smeri razvoja te panoge. FOTO Jože Suhadolnik/Delo
Brdo pri Kranju – Trgovci, in to ne le slovenski, v svojih strateških premislekih ves čas tehtajo med človekom in tehnologijo. Po eni strani odprtih rok sprejemajo tehnološke novosti, pametne naprave, umetno inteligenco, digitalizacijo in z njihovo pomočjo gradijo nove poslovne modele, pri tem pa vsaj z enim očesom pogledujejo, kako bo to vplivalo na kupca. In seveda, koliko ta na drugi strani trgovskega pulta vendarle še potrebuje – človeka z nasmehom na obrazu.

O neizogibnosti nove tehnologije in nalogah, ki zaradi njene implementacije čakajo trgovce, ki želijo ostati konkurenčni, je bil govor na včerajšnji Strateški konferenci o trgovini na Brdu pri Kranju, že 13. zapored. Organizatorji, Trgovinska zbornica Slovenije in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, so jo naslovili Kupec in digitalizacija – človek in tehnologija: kam naprej v trgovini?. Z njo so želeli predstaviti trende in dobre poslovne prakse doma in v tujini ter priložnosti in izzive, ki bodo prispevali k nadaljnjemu uspešnemu razvoju trgovske dejavnosti.
Delež spletne trgovine se bo povečal.

 

Še preden pa so strokovnjaki zarisali prihodnje trende, so se gostje iz politike odzvali na vprašanja, ki najbolj pestijo trgovce ta hip. Najbolj pereča tema je uzakonjeno zvišanje minimalne plače, ki bo trgovskim podjetjem že prihodnje leto naložilo težka dodatna bremena. Premier Marjan Šarec, ki je sicer poudaril pomen digitalizacije za trgovino – in hkrati nepogrešljivega nasmeha zaposlenih, je v pomirljivih tonih opozoril, da je trgovina pač vpeta v ne najboljša aktualna gospodarska gibanja, v katerih je treba reagirati zdravorazumsko.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa se je v pogovoru z ekonomistko Majo Makovec Brenčič na temo plač posul s pepelom; kljub njegovim prizadevanjem, da država ne bi regulirala plač, in kljub temu da je zagovornik socialnega dialoga, je bil v razpravah o minimalni plači neuspešen. Gospodarstvo, je dejal, je bilo postavljeno pred zid, škoda je bila že narejena in težko jo bo popraviti. Hkrati pa je opozoril na drugo plat: v Sloveniji smo pri plačah v resnici nekoliko zaspali, zato usposobljena delovna sila uhaja čez mejo. Iz zanke bi se izvili s povečanjem produktivnosti, ki bi ji nato navzgor sledile (ne minimalne, ampak povprečne) plače. Avditoriju (letos se je konference udeležilo več kot 450 gospodarstvenikov) je minister razkril tudi boljšo novico: novi davčni paket bo prinesel tudi vsaj rahlo razbremenitev gospodarstva.


image
Poslovanje digitaliziramo tudi zato, ker nam manjka kadrov, pravijo vodilni največjih trgovskih podjetij. FOTO Jože Suhadolnik/Delo


Trgovina čez deset let


Kaj določa trgovsko panogo danes in kaj jih čaka jutri? Nikola Vuković, partner Boston Consulting Group, se je z današnje perspektive ozrl v trgovino prihodnosti, saj mora biti trgovcu, ki želi to obdobje uspešno preživeti, že danes jasno, kakšnega ga želi videti kupec čez deset let. Nedvomno se bo v prihodnosti zgodil premik v kanalih (delež spletne trgovine se bo v globalu radikalno povečal), v živilski panogi bodo diskonti prevzemali tržni delež klasičnim trgovcem, zlasti velikim formatom, veliko večjo težo bodo imele trgovske blagovne znamke, ki bodo glavni element diferenciacije, zlasti v segmentu zdrave hrane bodo izrinjale proizvajalčeve blagovne znamke. Trgovci bodo postali pomembnejši od proizvajalcev, saj bo v njihovi domeni odnos s kupci.
Fizične trgovine ne bodo izumrle, zaprle se bodo povprečne.

Na podlagi teh napovedi je Vuković oblikoval in natančno razdelal tri sporočila. Trgovec bo uspešen le, če bo razumel poteze in naravo današnjega kupca in njegove odločitve, ki bodo determinirale potrošnjo prihodnosti. Uporaba novih tehnologij je zgolj vstopnica, da trgovec sploh ostane v igri. Uspešnejši in konkurenčnejši med njimi pa bo tisti, ki bo imel ob tem še usposobljene zaposlene; razliko bodo naredili ljudje. Zaradi teh trendov se trgovska krajina spreminja, vodilno vlogo prevzemajo velike globalne platforme, kot sta Amazon in Alibaba. Razvoj je hiter, okno priložnosti se zmanjšuje, posamezni trgovec pa mora čim prej ugotoviti, na kateri poziciji bo igral v tej tekmi.

Futuristični vpogled so dopolnili Zenel Batagelj iz Valicona (naslikal je potrošnika, kakršen bo pojutrišnjem), Mitja Jermol z Instituta Jožef Stefan (podrobneje se je razgovoril o tehnoloških trendih in podatkih, ki jih bodo naplavili) in dr. Nikolaos Dimitriadis iz Trizme Neuro (nevroznanost o skrivnostih nakupovanja). Med primeri iz prakse pa je avditorij spoznal BTC, Tuš, Annapurno Way in Jysk West Balkan.
 

Delitev na mlajše in starejše potrošnike ni relevantna.
Konec za povprečne trgovine


Ker naj bi bili mladi tisti, ki bodo nosilci novih trendov, so na okrogli mizi želeli vzeti pod drobnogled to ciljno skupino, a so udeleženci omizja nekoliko skrenili s poti. Spopadli so se z razmerjem med spletno in fizično trgovino. Generalni direktor Spara Slovenija Igor Mervič je bil kritičen do futuristov, ki slikajo atraktivne podobe sofisticirane digitalne prihodnosti trgovanja. Prepričan je, da fizična trgovina ne bo izumrla niti ne bo prevzela večjega deleža prodaje, vsaj ne v živilski panogi. Spletna prodaja deluje že zdaj, tisti, ki se odločajo zanjo, so zadovoljni, a jih je premalo, da bi bila dobičkonosna. Pritrdil mu je tudi njegov največji konkurent, Tomislav Čizmić, predsednik uprave Mercatorja: Fizične trgovine ne bodo izumrle, zaprle se bodo povprečne.

image
Igor Mervič, Spar Slovenija, je prepričan, da bomo Slovenci živila še naprej kupovali predvsem v fizičnih trgovinah. FOTO Jože Suhadolnik/Delo


Tudi delitev na mlade in starejše potrošnike ni najbolj relevantna, kar je mogoče razbrati iz nakupovalnih navad, ki jih zaznajo izdajatelji kartic zvestobe. Kot je poudaril Samo Kupljen, direktor Bauhausa, homogenost ne obstaja več, personalizacija bo povzročila, da bomo morali imeti v Sloveniji kmalu dva milijona različnih ponudbenih letakov. Kupljen opaža, da se mladi in stari do 55. leta obnašajo podobno; v trgovini si ogledajo izdelek, potem pa »vse, kar ne gre v avto«, naročijo po spletu.
Vsi pa so se strinjali, da bo digitalizacija v trgovini potrebna tudi zato, ker smo, kot je dejal Robert Bizjak, direktor prodaje v Petrolu, v krizi človeških virov in ker »kmalu ne bo več nikogar, ki bi izpod kure pobral jajca«. Torej: digitalizirati vse, kar je mogoče, hkrati pa vse moči usmeriti v pridobivanje kadrov, ki bodo znali svetovati potrošniku in mu pričarati prijazno nakupovalno izkušnjo. Zato je pred trgovci še en velik izziv, promocija poklica trgovec.