Tehnološki odboj

V aprilu so kapitalski trgi kljub precejšnjim geopolitičnim pretresom dosegli nove rekordne vrednosti. V središču pozornosti so ostale napetosti med ZDA in Iranom, ki so povzročile zaprtje Hormuške ožine za ves ladijski promet in ceno nafte brent ob koncu meseca potisnile nad 110 dolarjev. Državi ZDA in Iran sta sicer 7. aprila sklenili dogovor o pogojnem dvotedenskem premirju, ki naj bi sprostil ladijski promet, vendar dejanske sprostitve ožine ni bilo. Kljub ponavljajočim se neuspehom pri doseganju trajnega premirja je znatna umiritev bombardiranja zadostovala, da je na trgih ponovno zavladal optimizem. Svetovni delniški trgi so zaznali močno rast tveganih naložb, ki jo je spodbudila ponovna rotacija kapitala v sektor umetne inteligence (UI). Evropske delnice so se podražile za 5,6 odstotka in ameriške delnice za 8,8 odstotka, pri čemer so se delnice proizvajalcev čipov podražile za 36,2 odstotka.

Od marčne razprodaje do aprilskega preobrata

Potem ko so se v marcu precej pocenile delnice UI, je april prinesel popoln preobrat. Marčni padec je bil posledica negotovosti glede vzdržnosti investicij v infrastrukturo UI, geopolitičnih napetosti v Hormuški ožini ter strahu, da bi umetna inteligenca programsko industrijo lahko bolj spodkopala kot okrepila. To potrjuje, da se naložbene zgodbe z visoko stopnjo navdušenja ob zunanjih šokih hitro umirijo. Aprila pa sta trgu ponovno zavladala sektorja komunikacijskih storitev (+16,7 odstotka) in informacijske tehnologije (+15,6 odstotka), medtem ko je bil energetski sektor s petodstotnim padcem najmanj donosen. Med posameznimi naložbami sta izstopala proizvajalca čipov Intel (+110,7 odstotka) in AMD (+71,5 odstotka).

izbrani delsniski indeksi Foto Tt Igd

Izjemna aprilska rast cen delnic UI je deloma posledica marčne podvrženosti njihovi pretirani razprodaji. Ključna dejavnika rasti pa sta bila tudi odlično poslovanje borznih družb v prvem četrtletju letošnjega leta ter vztrajanje pri izjemno visokih vlaganjih v infrastrukturo UI. Tehnološki velikani (znani kot hyperscalers), mednje uvrščamo Amazon, Microsoft, Alphabet in Meto, naj bi samo v letu 2026 za infrastrukturo UI namenili 700 milijard dolarjev. Alphabet je v svojih izkazih za prvo četrtletje razkril kar 63-odstotno rast prihodkov v segmentu Google Cloud, pri čemer so poudarili, da so bile prav poslovne UI-rešitve glavni motor rasti, število uporabnikov geminija (Googlov model umetne inteligence) pa se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečalo za 40 odstotkov. Tudi proizvajalec čipov Intel pridobiva zagon v segmentu podatkovnih centrov. Zaradi naraščajočega povpraševanja po centralnih procesnih enotah (CPU) so se prihodki tega segmenta povzpeli za 22 odstotkov na 5,1 milijarde dolarjev. Rezultati teh tehnoloških gigantov jasno nakazujejo na nadaljnjo krepitev povpraševanja po gradnji podatkovnih centrov, ki so ključni za poganjanje umetne inteligence.

Pogled naprej

Rasti tehnološih delnic so osupljive. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Tehnološki velikani nadaljujejo naložbe v podatkovne centre v zgodovinskih razsežnostih. Čeprav so vlagatelji v aprilu prepoznali vse večjo uporabno vrednost UI-tehnologij, končna donosnost teh investicij ostaja negotova. Ključni izziv za tehnološke gigante ostaja monetizacija – ali bodo lahko uporabnikom zaračunali dovolj, da bodo povrnili visoke kapitalske vložke.