Teran je samo slovensko vino s Krasa

Ljubljana - Slovensko zaščito terana iz leta 2000, ki je leta 2004 postala del evropskega pravnega reda, morajo upoštevati vse države članice EU. Zato bo država poskrbela, da bo ta zaščita tudi v praksi obveljala, je po srečanju s kraškimi vinogradniki, ki iz sorte refošk na kraški tleh pridelujejo vino teran, zagotovil kmetijski minister Dejan Židan.

S tem je resorni minister odgovoril tudi na ukrepanje državnih služb ob opaženih in prijavljenih kršitvah, ko so svoja vina kot teran poskušali oglaševati in prodajati hrvaški vinarji. »Take kršitve so bile zaznane v Sloveniji, a se je inšpekcija zelo hitro, v nekaj urah odzvala in inšpekcijski postopki potekajo. Bile so zaznane tudi kršitve na Hrvaškem in v Italiji. Tam je naša inšpekcija obvestila pristojno inšpekcijo sosednje države in ministrstvo za zunanje zadeve je odreagiralo prek svojih mehanizmov, ki jih ima na voljo. O kršitvah je ministrstvo tako ustno kot pisno obvestilo tudi evropsko komisijo,« je povedal Židan.

Med bolj odmevnimi in v hrvaških medijih izpostavljen je bil tudi dogodek, ki ga je organiziralo hrvaško veleposlaništvo v Rimu, in na katerem so ob promociji hrvaških vin predstavljali tudi teran. Zato je slovenska stran tudi uradno protestirala, saj je »teran v EU zaščiteno ime za vino z zaščiteno označbo porekla. Vino teran se prideluje le na območju vinorodnega okoliša Kras. Prideluje se le iz grozdja sorte refošk«.

Kljub diplomatskemu protestu so dogodek v Rimu vendarle speljali, hrvaška stran pa se je izgovarjala, da sme predstavljati in tržiti svoja vina, označena kot teran, če so bila pridelana pred vstopom Hrvaške v EU (vse do letnika, pridelanega 2012, torej). To ni res, pravi slovenski resorni minister, saj tudi stare zaloge tako označenega vina ne bi smele v tujino.

Del pravnega reda EU

»Naše utemeljeno stališče je, da je zaščita terana iz leta 2000, ki je leta 2004 postala del evropskega pravnega reda, pač del pravnega reda EU, ki ga morajo upoštevati vse države. Prihodnji teden se bom med zasedanjem sveta kmetijskih ministrov na delovnem srečanju sestal tudi z novim komisarjem za kmetijstvo in ga bom opozoril tudi na takšne stvari. Moram reči, da je imel prejšnji komisar Dacian Ciolos do tega zelo jasno stališče. Tudi njegov tiskovni predstavnik je prejšnje leto zelo jasno povedal, da je zaščita Slovenije del evropskega pravnega reda in da tudi komisija zahteva, da se ta zaščita izvaja.«

Sicer pa Židan ob vztrajanju hrvaških vinarjev (in države) pri prodajanju in oglaševanju svojega terana poudarja, da »so izgubili priložnost, da bi v času predpristopnih pogajanj z EU izpogajali vpis sortne liste na poseben izbor sortnih list. Tudi zato je po našem razumevanju evropskega pravnega reda zadeva s teranom dokončna.« Sicer pa je stališče Slovenije jasno: če na tem področju EU ne bi spoštovala lastnega pravnega reda, potem bi se lahko odprle vse evropske zaščite od tokaja naprej.

O zaščiti tudi z novim komisarjem

Kot je še napovedal slovenski kmetijski minister, bo na srečanju z novim evropskim komisarjem Ircem Philom Hoganom ob zasedanju sveta kmetijskih ministrov prihodnji teden v Bruslju »odprl nekaj za nas aktualnih tem in ena od teh bo tudi vprašanje zaščite terana«. Med drugim ga bo, kot je zagotovil, povprašal tudi za mnenje do različnih sporazumov oz. pogajanj o njih, ki zdaj potekajo med EU in ZDA. »Na tem področju je imel dosedanji komisar Ciolos zelo trdno stališče, ki je bilo tudi stališče vseh kmetijskih ministrov. Da namreč področja, kot je denimo odnos do GSO, do živali, pri katerih so rast spodbujali s hormoni, ali pa do kloniranih živali, sploh ne smejo biti tema dogovarjanja. Pričakujem, da bo imel podobno stališče tudi novi evropski komisar za kmetijstvo.«