Teš lani še povečal izgubo
Izgube iz poslovanja Termoelektrarne Šoštanj je že za 33 milijonov evrov.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je lani še povečala čisto izgubo. Potem ko je ta v letu 2016 znašala 47,2 milijona evrov, v letu 2017 pa 32,6 milijona evrov, se je lani povzpela na 58,5 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih podatkov na podlagi podatkov, objavljenih v bazi ponudnika poslovnih podatkov Bisnode, poroča STA.
Izguba iz poslovanja Teša se je lani povzpela na 33 milijonov evrov, medtem ko je leto prej znašala 5,8 milijona evrov, v letu 2016 pa 14,7 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je s predlanskih 30,3 milijona evrov lani znižal na 22,2 milijona evrov, kar je malo nad tistim v letu 2016.
Prihodki Teša so dosegli 196,8 milijona evrov in so bili v primerjavi z letom 2017 lani nižji za približno osem milijonov evrov.
Medtem ko Teš zadnja leta konstantno znižuje število zaposlenih – lani jih je bilo 306.440 –, finančne obveznosti rastejo. Termoelektrarna je imela konec lanskega leta za 43 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti, kar je približno toliko kot v letu 2017, dolgoročne finančne obveznosti pa so narasle za več kot 20 milijonov na 567 milijonov evrov.
»Termoelektrarna Šoštanj je lani poslovala skladno z zastavljenim poslovnim načrtom. Izguba v višini 58 milijonov evrov je posledica izvedenih oslabitev sredstev družbe v letu 2018. Kljub izvedeni slabitvi sredstev je TEŠ posloval z dobičkom pred amortizacijo, odpisi in davki (EBITDA) v višini 22 milijonov evrov,« rezultate pojasnjujejo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Dodajajo pa, da je finančni izid zaradi dolžniškega financiranja investicije v Teš 6 negativen in višji od poslovnega izida pred obrestmi in davki (EBIT), kar je tudi razlog za dolgoročno poslovanje družbe z izgubo.
V splošnem na poslovanje Termoelektrarne Šoštanj v največji meri vplivata cena električne energije in CO2 kuponov ter njihovo razmerje. »Trenutno je to razmerje za poslovanje Teša za leti 2019 in 2020 še vedno ugodno. Nadejamo se, da bodo
poslovni rezultati te naše odvisne družbe v prihodnjih letih boljši,« še dodajajo v HSE.
Teš, v okviru katerega deluje tudi razvpiti šesti blok, od marca začasno vodi Mitja Tašler, ki je bil na ta položaj za največ pol leta oziroma do imenovanja novega direktorja imenovan po tem, ko je iz osebnih razlogov s položaja odstopil Arman Koritnik.
Teš 6, ki ima sicer 40-letno življenjsko dobo, je začel poskusno obratovati junija 2015, zaradi visoke vrednosti projekta njegove graditve, ki je z začetnih 600 milijonov evrov poskočila na 1,428 milijarde evrov, pa je že od začetka vzbujal dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti.
Teš je delovanje šestega bloka pahnilo v visoko izgubo, v težavah se je vmes znašel tudi Premogovnik Velenje, vse to pa še danes bremeni poslovanje krovne skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE).
Izguba iz poslovanja Teša se je lani povzpela na 33 milijonov evrov, medtem ko je leto prej znašala 5,8 milijona evrov, v letu 2016 pa 14,7 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je s predlanskih 30,3 milijona evrov lani znižal na 22,2 milijona evrov, kar je malo nad tistim v letu 2016.
Prihodki Teša so dosegli 196,8 milijona evrov in so bili v primerjavi z letom 2017 lani nižji za približno osem milijonov evrov.
Medtem ko Teš zadnja leta konstantno znižuje število zaposlenih – lani jih je bilo 306.440 –, finančne obveznosti rastejo. Termoelektrarna je imela konec lanskega leta za 43 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti, kar je približno toliko kot v letu 2017, dolgoročne finančne obveznosti pa so narasle za več kot 20 milijonov na 567 milijonov evrov.
Nove slabitve premoženja
»Termoelektrarna Šoštanj je lani poslovala skladno z zastavljenim poslovnim načrtom. Izguba v višini 58 milijonov evrov je posledica izvedenih oslabitev sredstev družbe v letu 2018. Kljub izvedeni slabitvi sredstev je TEŠ posloval z dobičkom pred amortizacijo, odpisi in davki (EBITDA) v višini 22 milijonov evrov,« rezultate pojasnjujejo v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Dodajajo pa, da je finančni izid zaradi dolžniškega financiranja investicije v Teš 6 negativen in višji od poslovnega izida pred obrestmi in davki (EBIT), kar je tudi razlog za dolgoročno poslovanje družbe z izgubo.
V splošnem na poslovanje Termoelektrarne Šoštanj v največji meri vplivata cena električne energije in CO2 kuponov ter njihovo razmerje. »Trenutno je to razmerje za poslovanje Teša za leti 2019 in 2020 še vedno ugodno. Nadejamo se, da bodo
poslovni rezultati te naše odvisne družbe v prihodnjih letih boljši,« še dodajajo v HSE.
Kadrovske menjave
Teš, v okviru katerega deluje tudi razvpiti šesti blok, od marca začasno vodi Mitja Tašler, ki je bil na ta položaj za največ pol leta oziroma do imenovanja novega direktorja imenovan po tem, ko je iz osebnih razlogov s položaja odstopil Arman Koritnik.
Teš 6, ki ima sicer 40-letno življenjsko dobo, je začel poskusno obratovati junija 2015, zaradi visoke vrednosti projekta njegove graditve, ki je z začetnih 600 milijonov evrov poskočila na 1,428 milijarde evrov, pa je že od začetka vzbujal dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti.
Teš je delovanje šestega bloka pahnilo v visoko izgubo, v težavah se je vmes znašel tudi Premogovnik Velenje, vse to pa še danes bremeni poslovanje krovne skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE).
Šesti blok se sicer sooča z več načrtovanimi in nenačrtovanimi ustavitvami. Aprila letos je bil načrtno ustavljen, saj so potekala vzdrževalna dela. To je bila letos prva zaustavitev Teša 6, potem ko lani naprava približno dva meseca ni obratovala zaradi garancijskih del, rednega remonta in ob koncu leta tudi požara.
