Testno polje za gradnjo pametne tovarne

Na fakulteti za strojništvo so tudi uradno odprli demonstracijski center Pametna tovarna.

Objavljeno
04. junij 2019 13.38
Posodobljeno
04. junij 2019 14.23
Namen centra je tudi, da ljudje iz industrije vidijo, kako ustvariti koncept pametne tovarne, da bodo lažje in hitreje sprejeli nove načine. Foto Jože Suhadolnik
N. G.
N. G.
Ljubljana – Na fakulteti za strojništvo so tudi uradno odprli demonstracijski center Pametna tovarna. Ta je – poleg izobraževanju študentov – namenjen raziskavam novih tehnologij industrije 4.0 in konceptov pametne tovarne, s katerim lahko podjetja najdejo najboljši način za digitalno transformacijo in uvajanje pametne tovarne v lastnem realnem okolju, je center predstavil vodja demonstracijskega centra Niko Herakovič.

V laboratoriju LASIM na fakulteti za strojništvo so pod vodstvom profesorja Nika Herakoviča razvili lastni arhitekturni model tovarne prihodnosti in ga prenesli v realno laboratorijsko okolje, delno pa tudi v realno industrijsko okolje. Osredotočajo se na učinkovitost proizvodnega procesa.

Demonstracijski center sicer deluje že eno leto, v tem času pa so rešitve v njem iskala predvsem manjša podjetja. »Namen centra je tudi, da ljudje iz industrije vidijo, kako ustvariti koncept pametne tovarne, da bodo lažje in hitreje sprejeli nove načine,« je dejal Herakovič. Na podlagi ugotovitev v demonstracijskem centru lahko podjetja izboljšajo proizvodni proces, povečajo učinkovitost in zmanjšajo potratnost. Rešitve so, denimo, aplicirali tudi v novo Yaskawino tovarno robotov. Z ugotovitvami iz ročnega montažnega mesta pa so izboljšali pretočni čas tudi do 60 odstotkov, je predstavil Herakovič: »Če delavci nimajo jasnih navodil, če se ne ve, kateri material pripraviti, kako ga pripraviti in kam ga je treba postaviti ob točno določenem času, potem lahko izgubljamo ogromno časa.«

Center je po njegovih besedah skupaj z vloženim znanjem vreden okrog pol milijona evrov. Sofinanciral ga je koncern Kolektor. »Kolektor je od nekdaj zavezan rasti in uspešnosti, zato mora sodelovati z ustanovami znanja. Te za ustvarjanje znanja potrebujejo denar, mi pa iz znanja delamo denar. Tako je krog sklenjen,« je dejal član uprave Kolektorja Valter Leban.

Digitalna transformacija, prehod v industrijo 4.0 je nujen za dosego cilja 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025, je poudaril Marjan Rihar, direktor zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS.

Vendar je na vprašanje, koliko pametnih tovarn je pri nas, Herakovič odgovoril, da ima pravo pametno tovarno le Kolektor, nekaj segmentov pametne tovarne pa ima več manjših in večjih podjetij. Pametne tovarne so v primerjavi s klasičnimi bolj učinkovite, inteligente, fleksibilne in avtonomne. Poleg avtomatizacije in robotizacije so v njih vpeljani procesi umetne inteligence, strojnega vida, virtualne in razširjene resničnosti … »V pametni tovarni prihodnosti moramo vzpostaviti zanko učenja, to nam omogočajo računalništvo v oblaku in umetna inteligenca,« je dejal Leban in ocenil, da je pametna tovarna le tista, ki se zna tudi učiti, ne zgolj izvajati vnaprej programirane naloge.