Težavno iskanje delavcev
Gorenje in Odelo bosta še zaposlovala, vse bolj verjeten uvoz delavcev, v Podravju ponujajo drugačno rešitev
Odpri galerijo
Travnik na robu območja Gorenjeve uprave in tovarn ob Partizanski cesti, kjer bo zrasla tovarna televizorjev. FOTO: Brane Piano
Celje – Domača podjetja se v večini panog srečujejo z akutnim pomanjkanjem delavcev, učinkovitih ukrepov vlade, ki bi kratkoročno in srednjeročno sledili potrebam gospodarstva, ni. Delodajalci se morajo zato znajti sami.
Zaradi načrtovane nove tovarne televizorjev bodo v Gorenju kmalu potrebovali do 400 delavcev, ki jih v Šaleški dolini že zdaj primanjkuje, v Preboldu v Savinjski dolini razmišljajo o uvozu delavcev iz sosednjih držav, v Podravju pa so se obrtniki lotili projekta, s katerim bi gospodarstvo hitreje prišlo do praktično usposobljenih kadrov.
Gorenje potrebuje več sto delavcev
V Gorenju imajo na velenjski lokaciji zdaj 6133 delavcev; 5534 za nedoločen čas, 599 za določen in 57 agencijskih. Karmen Pušnik iz kadrovske službe Gorenja pravi, da zaradi povečane proizvodnje proti koncu poletja vsako leto potrebujejo od nekaj deset do več sto dodatnih delavcev. »Do letos nam je uspevalo ta delovna mesta zapolniti, v zadnjem obdobju pa imamo težave z odzivom s trga dela,« pojasni. Težave bi lahko že kmalu postale še hujše. Po napovedih predsednika uprave Franja Bobinca bodo, potem ko je družbo prevzel Heisense, v Velenju začeli izdelovati televizorje, za kar bodo v novi tovarni potrebovali od 300 do 400 delavcev.
»Iščemo predvsem diplomirane inženirje tehničnih smeri in računalništva ter delavce za proizvodnjo,« pravi Pušnikova. Za zahtevna dela bodo sodelavce iskali prek zaposlitvenih portalov, s ponujanjem štipendij in v izjemnih primerih tudi s pomočjo agencij. »Delavce za proizvodnjo pa iščemo sami in skupaj z zavodom za zaposlovanje ter z agencijo. Če nam jih ne bo uspelo dobiti dovolj, je možno tudi zaposlovanje tujcev, kar mora odobriti zavod za zaposlovanje,« je dejala kadrovica in poudarila, da bodo morali biti za iskalce zaposlitve privlačnejši tudi s plačno politiko.
Odelo bo moral povabiti tujce
V preboldski družbi Odelo, kjer kot del nemško-turške skupine Bayraktarlar Holding izdelujejo zadnje avtomobilske luči, imajo približno 1500 zaposlenih, od tega več kot 200 agencijskih delavcev. Vodja kadrovske službe Leonida Bončina pravi, da zaradi novih projektov dodatno zaposlujejo strokovne kadre in delavce v proizvodnji.
»Letos smo dobili okoli 80 novih sodelavcev, do konca leta jih nameravamo zaposliti še 80. Prosta delovna mesta ves čas objavljamo na domačih zaposlitvenih portalih, na naši spletni strani, na socialnih omrežjih in interno v podjetju. Še najtežje jih najdemo za proizvodnjo,« pravi. Poleg delavcev za proizvodnjo in logistiko potrebujejo tudi tehnične strokovnjake v vodstvu in proizvodnji. »Letos smo zaposlili tudi nekaj tujcev, in kot kaže, bomo morali zaposlovanje delavcev iz sosednjih držav še okrepiti,« pove Bončina in pravi, da plače prilagajajo trgu dela. Da bi si kadre zagotovili vnaprej, sodelujejo s srednjimi šolami in fakultetami prek projektov, dogodkov delovne prakse in štipendiranja, kar nemalokrat nato preide v redno zaposlitev, pravi Bončina.
Recept iz obrtniških vrst
Da bi omilili težave z iskanjem delavcev, so v Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor (OOZ Maribor) na sejmu MOS predstavili projekt, s katerim bodo z višjo šolo Academia Maribor usposabljali kadre, ki jih potrebujejo podjetja v Podravju in tudi zunaj regije. Ukrepati je treba takoj. »Domačega kadra je premalo in pomoč pri iskanju delavcev od nas pričakujejo tudi naši člani,« pravi predsednik OOZ Maribor Aleš Pulko. Zbornica z Academio in podjetji pripravlja mednarodne srednješolske izobraževalne programe za pridobitev praktičnih znanj. »Nismo odkrili tople vode. Gre za program, ki je na več kot tri tisoč šolah po vsem svetu,« pojasni Žan Dapčevič z Academie, kjer bodo začeli usposabljati stojne tehnike. Dejal je, da je program že akreditiran, morajo ga le še vpisati v register mednarodnih izobraževalnih programov.
Marko Gorjak iz Orodjarstva Gorjak verjame, da bo to pomagalo: »Ne delamo si utvar. To ne bo rešilo problema s kadri, a ga bo zagotovo omililo. Tako in tako so na trgu kadri, ki jih moramo dodatno usposabljati. S tem projektom pa bomo delavce, ki jih potrebujemo, dobili hitreje.« Usposabljanje bo potekalo kar v podjetjih in tudi v Orodjarstvu Gorjak razmišljajo, da bi vzpostavili poseben oddelek, kjer bodo znanje na nove prenašali starejši delavci.
Zaradi načrtovane nove tovarne televizorjev bodo v Gorenju kmalu potrebovali do 400 delavcev, ki jih v Šaleški dolini že zdaj primanjkuje, v Preboldu v Savinjski dolini razmišljajo o uvozu delavcev iz sosednjih držav, v Podravju pa so se obrtniki lotili projekta, s katerim bi gospodarstvo hitreje prišlo do praktično usposobljenih kadrov.
Gorenje potrebuje več sto delavcev
V Gorenju imajo na velenjski lokaciji zdaj 6133 delavcev; 5534 za nedoločen čas, 599 za določen in 57 agencijskih. Karmen Pušnik iz kadrovske službe Gorenja pravi, da zaradi povečane proizvodnje proti koncu poletja vsako leto potrebujejo od nekaj deset do več sto dodatnih delavcev. »Do letos nam je uspevalo ta delovna mesta zapolniti, v zadnjem obdobju pa imamo težave z odzivom s trga dela,« pojasni. Težave bi lahko že kmalu postale še hujše. Po napovedih predsednika uprave Franja Bobinca bodo, potem ko je družbo prevzel Heisense, v Velenju začeli izdelovati televizorje, za kar bodo v novi tovarni potrebovali od 300 do 400 delavcev.
»Iščemo predvsem diplomirane inženirje tehničnih smeri in računalništva ter delavce za proizvodnjo,« pravi Pušnikova. Za zahtevna dela bodo sodelavce iskali prek zaposlitvenih portalov, s ponujanjem štipendij in v izjemnih primerih tudi s pomočjo agencij. »Delavce za proizvodnjo pa iščemo sami in skupaj z zavodom za zaposlovanje ter z agencijo. Če nam jih ne bo uspelo dobiti dovolj, je možno tudi zaposlovanje tujcev, kar mora odobriti zavod za zaposlovanje,« je dejala kadrovica in poudarila, da bodo morali biti za iskalce zaposlitve privlačnejši tudi s plačno politiko.
BSH posodil Gorenju agencijske delavce
V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, kjer je eden izmed dveh direktorjev predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, so nam odgovore na vprašanja o delovni sili odrekli s pojasnilom, da so »v fazi definiranja novih smernic za zaposlene«. Pri predsednici tovarniškega sindikata SKEI Tanji Amon smo preverili, kaj to pomeni, in pojasnila je, da ne gre za presežke, temveč je zaradi sezonske narave naročil del agencijskih delavcev odšel v Gorenje.
V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, kjer je eden izmed dveh direktorjev predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, so nam odgovore na vprašanja o delovni sili odrekli s pojasnilom, da so »v fazi definiranja novih smernic za zaposlene«. Pri predsednici tovarniškega sindikata SKEI Tanji Amon smo preverili, kaj to pomeni, in pojasnila je, da ne gre za presežke, temveč je zaradi sezonske narave naročil del agencijskih delavcev odšel v Gorenje.
Odelo bo moral povabiti tujce
V preboldski družbi Odelo, kjer kot del nemško-turške skupine Bayraktarlar Holding izdelujejo zadnje avtomobilske luči, imajo približno 1500 zaposlenih, od tega več kot 200 agencijskih delavcev. Vodja kadrovske službe Leonida Bončina pravi, da zaradi novih projektov dodatno zaposlujejo strokovne kadre in delavce v proizvodnji.
»Letos smo dobili okoli 80 novih sodelavcev, do konca leta jih nameravamo zaposliti še 80. Prosta delovna mesta ves čas objavljamo na domačih zaposlitvenih portalih, na naši spletni strani, na socialnih omrežjih in interno v podjetju. Še najtežje jih najdemo za proizvodnjo,« pravi. Poleg delavcev za proizvodnjo in logistiko potrebujejo tudi tehnične strokovnjake v vodstvu in proizvodnji. »Letos smo zaposlili tudi nekaj tujcev, in kot kaže, bomo morali zaposlovanje delavcev iz sosednjih držav še okrepiti,« pove Bončina in pravi, da plače prilagajajo trgu dela. Da bi si kadre zagotovili vnaprej, sodelujejo s srednjimi šolami in fakultetami prek projektov, dogodkov delovne prakse in štipendiranja, kar nemalokrat nato preide v redno zaposlitev, pravi Bončina.
Recept iz obrtniških vrst
Da bi omilili težave z iskanjem delavcev, so v Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor (OOZ Maribor) na sejmu MOS predstavili projekt, s katerim bodo z višjo šolo Academia Maribor usposabljali kadre, ki jih potrebujejo podjetja v Podravju in tudi zunaj regije. Ukrepati je treba takoj. »Domačega kadra je premalo in pomoč pri iskanju delavcev od nas pričakujejo tudi naši člani,« pravi predsednik OOZ Maribor Aleš Pulko. Zbornica z Academio in podjetji pripravlja mednarodne srednješolske izobraževalne programe za pridobitev praktičnih znanj. »Nismo odkrili tople vode. Gre za program, ki je na več kot tri tisoč šolah po vsem svetu,« pojasni Žan Dapčevič z Academie, kjer bodo začeli usposabljati stojne tehnike. Dejal je, da je program že akreditiran, morajo ga le še vpisati v register mednarodnih izobraževalnih programov.
Marko Gorjak iz Orodjarstva Gorjak verjame, da bo to pomagalo: »Ne delamo si utvar. To ne bo rešilo problema s kadri, a ga bo zagotovo omililo. Tako in tako so na trgu kadri, ki jih moramo dodatno usposabljati. S tem projektom pa bomo delavce, ki jih potrebujemo, dobili hitreje.« Usposabljanje bo potekalo kar v podjetjih in tudi v Orodjarstvu Gorjak razmišljajo, da bi vzpostavili poseben oddelek, kjer bodo znanje na nove prenašali starejši delavci.
