Težke razmere za nemške izvoznike

Kitajska se je znova zavihtela na vrh največjih nemških trgovskih partneric, in sicer zaradi krepitve uvoza v Nemčijo, medtem ko se je izvoz bistveno zmanjšal. Nemška podjetja pa se še naprej soočajo s pomanjkanjem naročil.

V prvih devetih mesecih sta Nemčija in Kitajska izmenjali za 185,9 milijarde evrov blaga, kar je 0,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. A nemški izvoz na Kitajsko se je v devetih mesecih znižal za 12 odstotkov na 61,4 milijarde evrov, uvoz pa se je okrepil za 8,5 odstotka na 124,5 milijarde evrov, je predstavil nemški statistični urad Destatis. Uvoz se je letos še posebej močno povečal na področju električne opreme, oblačil in strojev.

Kitajska je bila največja trgovinska partnerica Nemčije že med letoma 2016 in 2023, lani pa so jo prehitele ZDA. A obseg trgovine z ZDA se je medtem v prvih devetih mesecih na letni ravni znižal za 3,9 odstotka na 184,7 milijarde evrov. Uvoz iz ZDA v Nemčijo je bil z 72 milijardami evrov dve odstotni točki večji kot v lanskem prvem devetmesečju. Izvoz v ZDA se je znižal za 7,8 odstotka na 112,7 milijarde evrov.

Podatki tako kažejo na težave nemških izvoznih podjetij, pri čemer napovedi ne kažejo izboljšanja. Vsako tretje podjetje v Nemčiji namreč poroča o pomanjkanju naročil, so sporočili iz münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. V njihovi oktobrski raziskavi se je delež takšnih podjetij z julijskih 37,8 odstotka sicer znižal na 36,9 odstotka, a je bil odstotek še vedno krepko nad dolgoletnim povprečjem, so poudarili.

»Pot iz trenutnih razmer je še dolga,« je ocenil vodja raziskav na inštitutu Klaus Wohlrabe, ki pomanjkanje naročil pripisuje nižjemu povpraševanju, pa tudi visokim stroškom in s tem šibki cenovni konkurenčnosti med podjetji.

V industriji se je delež podjetij, ki poročajo o pomanjkanju naročil, z julijskih 38 odstotkov znižal na 35,5 odstotka. Nekoliko lažje so oktobra zadihali v avtomobilskem sektorju, kjer je o pomanjkanju naročil poročalo 29,5 odstotka podjetij. Razmere ostajajo zaostrene v kovinski in papirni industriji, kjer o pomanjkanju naročil poroča po 44 odstotkov podjetij.