Tožilstvo zavrglo ovadbo bančnikov NLB pri domnevnem iranskem pranju denarja
Preiskava o sumu pranja denarja sicer še vedno poteka, pojasnjujejo na specializiranem državnem tožilstvu.
Odpri galerijo
Tožilstvo je zavrglo kazenske ovadbe proti bančnikom, preiskava o domnevnem pranju denarja v naši največji banki pa še vedno poteka. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Specializirano državno tožilstvo je del predkazenskega postopka v zadevi Farrokh, v kateri so preverjali sum zlorabe položaja bančnikov iz NLB pri domnevnem pranju iranskega denarja v banki, zaključilo s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Na drugi strani pa preiskava o sumu pranja denarja še vedno poteka, so za STA pojasnili na specializiranem tožilstvu.
Gre za primer domnevno spornih transakcij, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar. »Nacionalni preiskovalni urad je na naše tožilstvo podal poročilo, saj v tem primeru ni ugotovil podlage za podajo kazenske ovadbe in smo ta del predkazenskega postopka na našem tožilstvu zaključili s sklepom o zavrženju,« so navedli na tožilstvu.
Policija je kriminalistično preiskavo nakazil iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB v letih 2009 in 2010 julija 2017 znova odprla na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin, potem ko v prejšnji preiskavi ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja.
Šlo naj bi sicer za približno milijardo dolarjev, nakazanih v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije.
Zadevo je pod drobnogled vzela tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odgovornost za nastalo stanje pripisala takratnim organom vodenja in nadzora v NLB.
V primeru NLB je komisija ugotovila, da v večini primerov ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja, zato jih je bilo težko odkriti. »Komisija ocenjuje, da se je v NLB zgodila tako imenovana iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države,« je dejal predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Jani Möderndorfer (SMC) in pojasnil, da je šlo za shemo transakcij iranskih državnih bank prek Slovenije, ko je bil Iran na seznamu držav, za katere so veljali sankcije in embargo.
Gre za primer domnevno spornih transakcij, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranske banke domnevno pral denar. »Nacionalni preiskovalni urad je na naše tožilstvo podal poročilo, saj v tem primeru ni ugotovil podlage za podajo kazenske ovadbe in smo ta del predkazenskega postopka na našem tožilstvu zaključili s sklepom o zavrženju,« so navedli na tožilstvu.
Policija je kriminalistično preiskavo nakazil iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB v letih 2009 in 2010 julija 2017 znova odprla na podlagi na novo ugotovljenih okoliščin, potem ko v prejšnji preiskavi ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja.
Šlo naj bi sicer za približno milijardo dolarjev, nakazanih v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije.
Zadevo je pod drobnogled vzela tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki je odgovornost za nastalo stanje pripisala takratnim organom vodenja in nadzora v NLB.
V primeru NLB je komisija ugotovila, da v večini primerov ni šlo za transakcije, povezane s klasičnim pranjem denarja, zato jih je bilo težko odkriti. »Komisija ocenjuje, da se je v NLB zgodila tako imenovana iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države,« je dejal predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Jani Möderndorfer (SMC) in pojasnil, da je šlo za shemo transakcij iranskih državnih bank prek Slovenije, ko je bil Iran na seznamu držav, za katere so veljali sankcije in embargo.
