Treba bi bilo zagotoviti učinkovitejši davčni sistem
Fiskalni svet opozarja na tveganja za občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti, kot je predvidena v proračunu.
Odpri galerijo
»Lani so se nadaljevala ugodna javnofinančna gibanja, toda strukturni kazalniki, položaj v gospodarskem ciklu in povečana tveganja zahtevajo večjo previdnost pri vodenju fiskalne politike in sprejetje ukrepov, ki bodo kos dolgoročnim izziveom,« pravijo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Fiskalni svet ocenjuje, da je to leto treba izkoristiti za sprejetje ukrepov, ki se bodo spoprijeli z dolgoročnimi izzivi, povezanimi z demografskimi spremembami, ter prispevali k trajnemu izboljšanju javnih financ in povečanju gospodarskega potenciala.
Javnofinančne ukrepe je možno sprejeti tako na strani izdatkov, kjer obstajajo možnosti za racionalizacijo, pa tudi na strani prihodkov. Treba bi bilo zagotoviti učinkovitejši davčni sistem. Ob strukturnem povečanju izdatkov, zlasti na področju stroškov dela, je treba zagotoviti tudi večjo učinkovitost javnega sektorja, so sporočili iz fiskalnega sveta.
»Lani so se nadaljevala ugodna javnofinančna gibanja, toda strukturni kazalniki, položaj v gospodarskem ciklu in povečana tveganja zahtevajo večjo previdnosti pri vodenju fiskalne politike in sprejetje ukrepov, ki bodo kos dolgoročnim izzivom,« pravijo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Sektor država je v treh četrtletjih lani izkazoval presežek v višini 0,8 odstotka BDP, ki je predvsem posledica gospodarske rasti in ugodnih razmer na trgu dela ter s tem povezane visoke rasti javnofinančnih prihodkov, zlasti davčnih. Pri tem so rasli tudi primarni izdatki – ti ne vključujejo stroškov za obresti –, že sprejeti ukrepi pa nakazujejo nadaljnjo krepitev njihove rasti v tem letu in posledično možnost poslabšanja strukturnega salda. Velik presežek državnega proračuna v enajstih mesecih lani je bil poleg ugodnih gospodarskih razmer večinoma posledica enkratnih dejavnikov, opozarjajo v fiskalnem svetu, kar je po njihovem treba upoštevati pri pripravi rebalansa za leto 2019.
Fiskalni svet ocenjuje, da je bil vrh gospodarskega cikla dosežen na prehodu v leto 2018. Tveganja za še občutnejšo upočasnitev rasti v letu 2019 od napovedi, na katerih so osnovani zadnji proračunski dokumenti, se povečujejo. Tveganja izhajajo zlasti iz negotovosti v mednarodnem okolju, ki lahko pomembno vpliva na gospodarske razmere v majhnem odprtem gospodarstvu, kot je Slovenija, še poudarjajo.
Javnofinančne ukrepe je možno sprejeti tako na strani izdatkov, kjer obstajajo možnosti za racionalizacijo, pa tudi na strani prihodkov. Treba bi bilo zagotoviti učinkovitejši davčni sistem. Ob strukturnem povečanju izdatkov, zlasti na področju stroškov dela, je treba zagotoviti tudi večjo učinkovitost javnega sektorja, so sporočili iz fiskalnega sveta.
»Lani so se nadaljevala ugodna javnofinančna gibanja, toda strukturni kazalniki, položaj v gospodarskem ciklu in povečana tveganja zahtevajo večjo previdnosti pri vodenju fiskalne politike in sprejetje ukrepov, ki bodo kos dolgoročnim izzivom,« pravijo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Preberite še
Za drugi tir več pobranih dajatev
Za drugi tir več pobranih dajatev
Sektor država je v treh četrtletjih lani izkazoval presežek v višini 0,8 odstotka BDP, ki je predvsem posledica gospodarske rasti in ugodnih razmer na trgu dela ter s tem povezane visoke rasti javnofinančnih prihodkov, zlasti davčnih. Pri tem so rasli tudi primarni izdatki – ti ne vključujejo stroškov za obresti –, že sprejeti ukrepi pa nakazujejo nadaljnjo krepitev njihove rasti v tem letu in posledično možnost poslabšanja strukturnega salda. Velik presežek državnega proračuna v enajstih mesecih lani je bil poleg ugodnih gospodarskih razmer večinoma posledica enkratnih dejavnikov, opozarjajo v fiskalnem svetu, kar je po njihovem treba upoštevati pri pripravi rebalansa za leto 2019.
Fiskalni svet ocenjuje, da je bil vrh gospodarskega cikla dosežen na prehodu v leto 2018. Tveganja za še občutnejšo upočasnitev rasti v letu 2019 od napovedi, na katerih so osnovani zadnji proračunski dokumenti, se povečujejo. Tveganja izhajajo zlasti iz negotovosti v mednarodnem okolju, ki lahko pomembno vpliva na gospodarske razmere v majhnem odprtem gospodarstvu, kot je Slovenija, še poudarjajo.
