Trg dela v prihodnjih letih pred premiki, kot jih še ni bilo
Nekatere klasične industrije izginjajo, druge se krepijo, prav tako javni sektor, demografski izzivi pa bodo v petih letih prinesli velike spremembe.
Odpri galerijo
Farmacevtska industrija krize pri zaposlovanju ni občutila. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana – Trg dela v Sloveniji v zadnjem desetletju spremljajo veliki premiki pri številu zaposlenih po posameznih panogah. Nekatere klasične panoge so v zatonu, druge so si po krizi opomogle in znova pospešeno zaposlujejo, nekatere recesije niso občutile in so vseskozi dodatno zaposlovale, vznikajo tudi novi poklici. A že v prihodnjih petih letih je zaradi posledic demografskih sprememb pričakovati še večje spremembe, napovedujejo strokovnjaki.
Sursova statistika hladno ponazarja kadrovsko usihanje nekaterih tradicionalnih industrij. Med njimi še posebej izstopa tekstilna, ki se je v zadnjih 15 letih vseskozi krčila in izgubila kar dve tretjini zaposlenih od leta 2005. V proizvodnji tekstilij je tedaj delalo skoraj devet tisoč ljudi, lani manj kot tri tisoč. V proizvodnji oblačil je bil padec zaposlenih v omenjenem obdobju še hujši: z 12.959 na 2876. Globalizacija, poceni azijska in evropska konkurenca in slabo upravljanje so glavni vzroki za propad Mure, MTT, Polzele in drugih velikih zaposlovalcev v tej nekoč zelo razširjeni delovno intenzivni panogi. Po poti tekstilnih delavk gredo tudi rudarji: teh je bilo konec leta 2005 več kot 4000, 12 let kasneje skoraj polovico manj, dobrih 2300.
V času, ko privatiziramo NLB in Abanko, velja pogledati premike v bančništvu, kjer se je število zaposlenih do krize stalno povečevalo, po letu 2008 pa se že deset let krči. Vzroke za to gre iskati v sanaciji in konsolidaciji panoge, stroškovnih pritiskih, vse večji konkurenci in digitalizaciji – kar vse vodi v stroškovno optimizacijo, odpuščanja in tudi zapiranje bančnih poslovalnic.
V bankah je bilo tako konec lanskega leta kar 2400 manj zaposlenih kot leta 2008, ta trend pa se bo v prihodnje, tudi s privatizacijo prve in tretje največje banke v državi, verjetno še nadaljeval.
In še to: dobra polovica kadrovskega krčenja v bankah gre na račun NLB, kjer se je od leta 2008 število zaposlenih zmanjšalo za kar 1308, s 4097 na 2789. Na njihovem plačilnem seznamu je zdaj kar tretjino manj ljudi kot pred krizo.
V nasprotju z bankami pa, recimo, farmacevtska industrija krize pri zaposlovanju ni občutila in s Krko in Lekom na čelu vsako leto ustvarja dodatna delovna mesta. Od leta 2005 do konca 2017 se je število zaposlenih povečalo kar za dobro polovico, s 4516 na 7076, in glede na poslovne načrte se bo ta trend še nadaljeval.
In še zanimivost: precej podobna zaposlovalna gibanja kot farmacevti izkazuje tudi javni sektor. V obdobju 2005–2017 se je v njem dodatno zaposlovalo v izobraževanju (porast z 58.000 na dobrih 70.000), zdravstvu (porast za dobrih 7000, na 40.822) itd. Leta 2005 je bilo skupaj v javni upravi, izobraževanju, zdravstvu in sociali približno 162.000 delovno aktivnih, lani že 180.000.
Obratno je v predelovalnih dejavnostih, ki so temelj izvozne industrije. Tam je bilo leta 2005 približno 222.000 delovno aktivnih, konec lanskega leta pa le še 193.000. Trend padanja se je sicer kazal že pred letom 2005, to je bila posledica prestrukturiranja gospodarstva, pri čemer je vedno manj delovno intenzivnih dejavnosti, gospodarstvo pa se giblje v smeri večjega obsega tržnih storitev, pojasnjuje Mitja Perko z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Število zaposlenih v gradbenem sektorju prav tako močno niha in jasno nakazuje posledice krize in nato rast v zadnjih nekaj letih. A gradbeništvo, ki je v najboljših letih zaposlovalo več kot 80.000 ljudi, je zdaj še za vsaj 30 odstotkov pod ravnjo iz predkriznega obdobja. To pa ne velja za poslovanje z nepremičninami, ki sodi med dejavnosti, ki so si po krizi zelo hitro opomogle in v zadnjih letih doživele razmah zaposlovanja, kar kaže tudi vrtoglava rast cen nepremičnin. Na področju nepremičninskega poslovanja je bilo tako konec leta 2017 zaposlenih 6431 ljudi, kar je več kot dvakrat več kot leta 2005 (3183) in tudi znatno več kot predkriznega leta 2008 (4170).
V Sloveniji zadnji dve leti nenehno narašča povpraševanje po delavcih iz vseh panog in ljudje imajo veliko možnosti za novo službo, podjetja pa za strokovna in vodstvena delovna mesta iščejo predvsem prodajne predstavnike, strokovne sodelavce v farmaciji, elektrotehnike, strojne tehnologe, informacijske tehnologe, računovodje, pojasnjuje Viviana Žorž, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v Adeccu.
Glede na gospodarske in demografske trende, ki oblikujejo trg dela, bo v podjetjih primanjkovalo vedno več kandidatov na vseh področjih, težava pa je tudi neskladje med potrebami podjetij in veščinami zaposlenih. Hiter tempo tehnološke, demografske in družbeno-ekonomske disrupcije spreminja panoge in modele poslovanja in skrajšuje rok uporabnosti veščin zaposlenih.
Za ljudi, ki želijo ustvariti uspešno kariero, je pomembnih več dejavnikov. Poleg stopnje zaposlovanja v panogah tudi stopnja dodane vrednosti na zaposlenega v panogi in seveda tudi vrsta dela, ki ga lahko nekdo opravlja, glede na svoja znanja in veščine. Za zaposlene je zato pomembno, da nadgrajujejo svoje veščine, da ostanejo konkurenčni na trgu dela, opozarja Viviana Žorž.
In kako kaže v prihodnje? Celotna zaposlenost bo omejena zaradi demografskih gibanj. Številčno manjše generacije vstopajo na trg dela, večje generacije pa odhajajo.»To bi lahko imelo pomemben učinek na gospodarstvo, saj se bo zmanjšala raven potencialno zaposljive delovne sile. To bi lahko bil vedno bolj omejujoč dejavnik za rasti zaposlenosti in dodane vrednosti,« pravi Mitja Perko.
»Kot že sedaj, bo tudi v prihodnje primanjkovalo predvsem delovne sile za preprosta dela. Po kazalnikih trenutno najbolj primanjkuje delavcev v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, storitve temu sledijo. A demografska gibanja se ne bodo ustavila in prej ali slej bo začelo izrazito primanjkovati tudi strokovnjakov. V prihodnjih petih letih po naših projekcijah pričakujemo letno zmanjševanje kontingenta v starosti od 20 do 64 let, ki je običajno aktiven na trgu dela, za 10.000 do 12.000 na leto. Če seštejemo, pomeni da bo od 50.000 do 60.000 oseb prešlo v starostno višje kontingente in se umaknilo s trga dela,« pojasnjuje Perko.
Srednjeročne projekcije so, da se bo zaposlenost ustavila – in začela upadati, ker bo bazen potencialne delovne sile preprosto manjši. Kar pomeni, da bodo podjetja med seboj tekmovala za zaposlene, posledično se bodo morale povišati tudi plače. To je svojevrsten unikum: Slovenija pa tudi druge razvite države še niso bile v položaju, kakršen jih čaka v prihodnjih letih, ko bi demografija tako pritiskala na trg dela in tudi na širše gospodarstvo.
Kar zadeva javni sektor, na Umarju pričakujejo, da bo še zmerno povečeval zaposlovanje. A skladno z gibanjem demografije in staranjem družbe bi lahko bil večji poudarek na zdravstvu, tudi izobraževanju, saj bo potreba po bolj produktivnih zaposlenih in boljšemu ujemanju delojemalcev in delodajalcev. A to bodo zmerna gibanja, ki ne bodo bistveno odstopala od gibanj v drugih panogah. Tudi javni sektor konkurira za strokovnjake in bitka bo vedno težja. Razmere se bodo v prihodnjih petih letih precej spremenile, napoveduje Perko.
Sursova statistika hladno ponazarja kadrovsko usihanje nekaterih tradicionalnih industrij. Med njimi še posebej izstopa tekstilna, ki se je v zadnjih 15 letih vseskozi krčila in izgubila kar dve tretjini zaposlenih od leta 2005. V proizvodnji tekstilij je tedaj delalo skoraj devet tisoč ljudi, lani manj kot tri tisoč. V proizvodnji oblačil je bil padec zaposlenih v omenjenem obdobju še hujši: z 12.959 na 2876. Globalizacija, poceni azijska in evropska konkurenca in slabo upravljanje so glavni vzroki za propad Mure, MTT, Polzele in drugih velikih zaposlovalcev v tej nekoč zelo razširjeni delovno intenzivni panogi. Po poti tekstilnih delavk gredo tudi rudarji: teh je bilo konec leta 2005 več kot 4000, 12 let kasneje skoraj polovico manj, dobrih 2300.
Banke kadrovsko vse bolj vitke
V času, ko privatiziramo NLB in Abanko, velja pogledati premike v bančništvu, kjer se je število zaposlenih do krize stalno povečevalo, po letu 2008 pa se že deset let krči. Vzroke za to gre iskati v sanaciji in konsolidaciji panoge, stroškovnih pritiskih, vse večji konkurenci in digitalizaciji – kar vse vodi v stroškovno optimizacijo, odpuščanja in tudi zapiranje bančnih poslovalnic.
V bankah je bilo tako konec lanskega leta kar 2400 manj zaposlenih kot leta 2008, ta trend pa se bo v prihodnje, tudi s privatizacijo prve in tretje največje banke v državi, verjetno še nadaljeval.
In še to: dobra polovica kadrovskega krčenja v bankah gre na račun NLB, kjer se je od leta 2008 število zaposlenih zmanjšalo za kar 1308, s 4097 na 2789. Na njihovem plačilnem seznamu je zdaj kar tretjino manj ljudi kot pred krizo.
Farmacevtska industrija pri zaposlovanju ne pozna krize. FOTO: Blaž Samec/Delo
Farmacevti (in javni sektor) rastejo
V nasprotju z bankami pa, recimo, farmacevtska industrija krize pri zaposlovanju ni občutila in s Krko in Lekom na čelu vsako leto ustvarja dodatna delovna mesta. Od leta 2005 do konca 2017 se je število zaposlenih povečalo kar za dobro polovico, s 4516 na 7076, in glede na poslovne načrte se bo ta trend še nadaljeval.
In še zanimivost: precej podobna zaposlovalna gibanja kot farmacevti izkazuje tudi javni sektor. V obdobju 2005–2017 se je v njem dodatno zaposlovalo v izobraževanju (porast z 58.000 na dobrih 70.000), zdravstvu (porast za dobrih 7000, na 40.822) itd. Leta 2005 je bilo skupaj v javni upravi, izobraževanju, zdravstvu in sociali približno 162.000 delovno aktivnih, lani že 180.000.
Obratno je v predelovalnih dejavnostih, ki so temelj izvozne industrije. Tam je bilo leta 2005 približno 222.000 delovno aktivnih, konec lanskega leta pa le še 193.000. Trend padanja se je sicer kazal že pred letom 2005, to je bila posledica prestrukturiranja gospodarstva, pri čemer je vedno manj delovno intenzivnih dejavnosti, gospodarstvo pa se giblje v smeri večjega obsega tržnih storitev, pojasnjuje Mitja Perko z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Velika nihanja v gradbeništvu
Število zaposlenih v gradbenem sektorju prav tako močno niha in jasno nakazuje posledice krize in nato rast v zadnjih nekaj letih. A gradbeništvo, ki je v najboljših letih zaposlovalo več kot 80.000 ljudi, je zdaj še za vsaj 30 odstotkov pod ravnjo iz predkriznega obdobja. To pa ne velja za poslovanje z nepremičninami, ki sodi med dejavnosti, ki so si po krizi zelo hitro opomogle in v zadnjih letih doživele razmah zaposlovanja, kar kaže tudi vrtoglava rast cen nepremičnin. Na področju nepremičninskega poslovanja je bilo tako konec leta 2017 zaposlenih 6431 ljudi, kar je več kot dvakrat več kot leta 2005 (3183) in tudi znatno več kot predkriznega leta 2008 (4170).
Povpraševanje po delavcih vse večje
V Sloveniji zadnji dve leti nenehno narašča povpraševanje po delavcih iz vseh panog in ljudje imajo veliko možnosti za novo službo, podjetja pa za strokovna in vodstvena delovna mesta iščejo predvsem prodajne predstavnike, strokovne sodelavce v farmaciji, elektrotehnike, strojne tehnologe, informacijske tehnologe, računovodje, pojasnjuje Viviana Žorž, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v Adeccu.
Glede na gospodarske in demografske trende, ki oblikujejo trg dela, bo v podjetjih primanjkovalo vedno več kandidatov na vseh področjih, težava pa je tudi neskladje med potrebami podjetij in veščinami zaposlenih. Hiter tempo tehnološke, demografske in družbeno-ekonomske disrupcije spreminja panoge in modele poslovanja in skrajšuje rok uporabnosti veščin zaposlenih.
Za ljudi, ki želijo ustvariti uspešno kariero, je pomembnih več dejavnikov. Poleg stopnje zaposlovanja v panogah tudi stopnja dodane vrednosti na zaposlenega v panogi in seveda tudi vrsta dela, ki ga lahko nekdo opravlja, glede na svoja znanja in veščine. Za zaposlene je zato pomembno, da nadgrajujejo svoje veščine, da ostanejo konkurenčni na trgu dela, opozarja Viviana Žorž.
Glede na gospodarske in demografske trende, ki oblikujejo trg dela, bo v podjetjih primanjkovalo vedno več kandidatov na vseh področjih. FOTO: Roman Šipić
Demografija bo krojila zaposlovanje
In kako kaže v prihodnje? Celotna zaposlenost bo omejena zaradi demografskih gibanj. Številčno manjše generacije vstopajo na trg dela, večje generacije pa odhajajo.»To bi lahko imelo pomemben učinek na gospodarstvo, saj se bo zmanjšala raven potencialno zaposljive delovne sile. To bi lahko bil vedno bolj omejujoč dejavnik za rasti zaposlenosti in dodane vrednosti,« pravi Mitja Perko.
»Kot že sedaj, bo tudi v prihodnje primanjkovalo predvsem delovne sile za preprosta dela. Po kazalnikih trenutno najbolj primanjkuje delavcev v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, storitve temu sledijo. A demografska gibanja se ne bodo ustavila in prej ali slej bo začelo izrazito primanjkovati tudi strokovnjakov. V prihodnjih petih letih po naših projekcijah pričakujemo letno zmanjševanje kontingenta v starosti od 20 do 64 let, ki je običajno aktiven na trgu dela, za 10.000 do 12.000 na leto. Če seštejemo, pomeni da bo od 50.000 do 60.000 oseb prešlo v starostno višje kontingente in se umaknilo s trga dela,« pojasnjuje Perko.
Srednjeročne projekcije so, da se bo zaposlenost ustavila – in začela upadati, ker bo bazen potencialne delovne sile preprosto manjši. Kar pomeni, da bodo podjetja med seboj tekmovala za zaposlene, posledično se bodo morale povišati tudi plače. To je svojevrsten unikum: Slovenija pa tudi druge razvite države še niso bile v položaju, kakršen jih čaka v prihodnjih letih, ko bi demografija tako pritiskala na trg dela in tudi na širše gospodarstvo.
Kar zadeva javni sektor, na Umarju pričakujejo, da bo še zmerno povečeval zaposlovanje. A skladno z gibanjem demografije in staranjem družbe bi lahko bil večji poudarek na zdravstvu, tudi izobraževanju, saj bo potreba po bolj produktivnih zaposlenih in boljšemu ujemanju delojemalcev in delodajalcev. A to bodo zmerna gibanja, ki ne bodo bistveno odstopala od gibanj v drugih panogah. Tudi javni sektor konkurira za strokovnjake in bitka bo vedno težja. Razmere se bodo v prihodnjih petih letih precej spremenile, napoveduje Perko.
