Trump bo še počakal s carinsko gorjačo, očitno se obeta dogovor s Xijem
Kompromis v trgovinski vojni je zdaj v interesu tako ZDA kot Kitajske, a spremlja ga še kar nekaj neznank.
Odpri galerijo
Trgovinska vojna ni v dolgoročnem interesu niti ZDA niti Kitajske, kar povečuje možnosti za kompromis. FOTO Reuters
Ljubljana – Svetovne borze so se z rahlim zvišanjem delniških tečajev odzvale na torkovo izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da gredo trgovinski pogovori s Kitajsko v pravo smer, in njegov namig, da bi bil za sklenitev dogovora pripravljen podaljšati pogajanja tudi preko 1. marca.
Ali rast delniških tečajev in globalni optimizem na borzah nakazujeta, da je po zadnji Trumpovi izjavi kompromis le možen in ZDA ne bodo uresničile carinskih groženj za kitajske izdelke?
Optimizem v preteklih tednih izhaja predvsem iz preobrata pri pričakovanem poteku normalizacije monetarnih politik v ZDA in Evropi, meni Rok Bertoncel iz NLB Skladov. Morebitno kompromisno rešitev za trgovinsko vojno pa po njegovem »spremlja še veliko neznanega, predvsem na področjih intelektualne lastnine, prenosa tehnologije in valutnih tečajev. Nove izjave ameriškega predsednika so trgi sicer sprejeli kot pozitivne, vendar je pomembno poudariti preteklo volatilnost in celo dnevne preobrate v tonu retorike tako ameriškega predsednika kot kitajskih pogajalcev. V tem trenutku glede trgovinske vojne ni nič zagotovljeno. V prid morebitnemu dogovoru delujejo prihajajoče ameriške predsedniške volitve. Hkrati ne gre pozabiti občutnega makroekonomskega vpliva trgovinske vojne na svetovno gospodarstvo. Ta je med drugim privedla do novih lajšalnih ukrepov na Kitajskem in delno tudi do občutnega pretresa borz koncu preteklega leta. Ta dejavnika zagotovo pozitivno vplivata na motivacijo obeh strani za doseganje dogovora, tudi če bo ta na daljši rok najverjetneje le začasne narave.«
Da se globalni velesili vendarle približujeta kompromisnemu dogovoru sicer posredno nakazuje tudi včerajšnji dvig vrednosti kitajskega juana do ameriškega dolarja, na najvišjo raven v zadnjem mesecu. So finančni trgi so kupili domnevo, da se bo Kitajska v zameno za ameriško neuvedbo carin na njihove izdelke zavezala, da ne bo devalvirala svoje valute, s takim dogovorom pa bi lahko tudi obe strani izšli kot moralni zmagovalki?
»Vnovična rast vrednotenja kitajskega juana v tem trenutku predvsem špekulativne narave,« meni Bertoncel in dodaja, da »rast tečaja izhaja iz poročanj, da ZDA v okviru trgovinskih pogajanj želijo zagotovilo da Kitajska v prihodnje ne bo slabila juana. Vendar bi kakršnakoli krepitev juana delovalo v nasprotju s trenutno aktivnimi spodbujevalnimi ukrepi na Kitajskem in je tako malo verjetno da bi kljub morebitnemu dogovoru na temi valutnih intervencij prišlo do večje apreciacije valute. Splošno gledano je v tem trenutku še vedno najverjetnejši scenarij nadaljnja slabitev juana skozi leto«
Spomnimo, ZDA so doslej že uvedle carine na ameriške izdelke v vrednosti 250 milijard dolarjev, kitajski carinski protiudarec pa je znašal slabo polovico tega zneska, 110 milijard dolarjev. Decembra sta si obe strani vzeli 90 dni časa za pogajanja, ameriška stran pa je napovedala, da bo v primeru, če dogovora ne bo, za 200 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske dvignila carinske stopnje z 10 na 25 odstotkov, zraven pa napovedala še dodatno uvedbo carin na kitajske izdelke v vrednosti 267 milijard dolarjev.
Trump z mahanjem s carinsko gorjačo ostaja zvest svojim predvolilnim napovedim in se hkrati z enim očesom že ozira proti predsedniškim volitvam 2020, na drugi strani pa ima zaostrovanje odnosov s Kitajsko tudi za ZDA svoje meje. Poleg že navedenega je azijska velesila tudi največja posamična upnica ZDA, v rokah ima skoraj petino (19 odstotkov) ameriškega javnega dolga, v višini 1 140 milijard dolarjev.
Za Američane je to dvorezen meč: po eni strani jim omogoča večje javno trošenje, po drugi strani pa postaja kitajska valuta po zaslugi nakupov ameriških obveznic relativno šibkejša do dolarja, s čimer je kitajski izvoz v ZDA še konkurenčnejši.
Ali rast delniških tečajev in globalni optimizem na borzah nakazujeta, da je po zadnji Trumpovi izjavi kompromis le možen in ZDA ne bodo uresničile carinskih groženj za kitajske izdelke?
Optimizem v preteklih tednih izhaja predvsem iz preobrata pri pričakovanem poteku normalizacije monetarnih politik v ZDA in Evropi, meni Rok Bertoncel iz NLB Skladov. Morebitno kompromisno rešitev za trgovinsko vojno pa po njegovem »spremlja še veliko neznanega, predvsem na področjih intelektualne lastnine, prenosa tehnologije in valutnih tečajev. Nove izjave ameriškega predsednika so trgi sicer sprejeli kot pozitivne, vendar je pomembno poudariti preteklo volatilnost in celo dnevne preobrate v tonu retorike tako ameriškega predsednika kot kitajskih pogajalcev. V tem trenutku glede trgovinske vojne ni nič zagotovljeno. V prid morebitnemu dogovoru delujejo prihajajoče ameriške predsedniške volitve. Hkrati ne gre pozabiti občutnega makroekonomskega vpliva trgovinske vojne na svetovno gospodarstvo. Ta je med drugim privedla do novih lajšalnih ukrepov na Kitajskem in delno tudi do občutnega pretresa borz koncu preteklega leta. Ta dejavnika zagotovo pozitivno vplivata na motivacijo obeh strani za doseganje dogovora, tudi če bo ta na daljši rok najverjetneje le začasne narave.«
Špekulacije začasno krepijo juan
Da se globalni velesili vendarle približujeta kompromisnemu dogovoru sicer posredno nakazuje tudi včerajšnji dvig vrednosti kitajskega juana do ameriškega dolarja, na najvišjo raven v zadnjem mesecu. So finančni trgi so kupili domnevo, da se bo Kitajska v zameno za ameriško neuvedbo carin na njihove izdelke zavezala, da ne bo devalvirala svoje valute, s takim dogovorom pa bi lahko tudi obe strani izšli kot moralni zmagovalki?
»Vnovična rast vrednotenja kitajskega juana v tem trenutku predvsem špekulativne narave,« meni Bertoncel in dodaja, da »rast tečaja izhaja iz poročanj, da ZDA v okviru trgovinskih pogajanj želijo zagotovilo da Kitajska v prihodnje ne bo slabila juana. Vendar bi kakršnakoli krepitev juana delovalo v nasprotju s trenutno aktivnimi spodbujevalnimi ukrepi na Kitajskem in je tako malo verjetno da bi kljub morebitnemu dogovoru na temi valutnih intervencij prišlo do večje apreciacije valute. Splošno gledano je v tem trenutku še vedno najverjetnejši scenarij nadaljnja slabitev juana skozi leto«
Spomnimo, ZDA so doslej že uvedle carine na ameriške izdelke v vrednosti 250 milijard dolarjev, kitajski carinski protiudarec pa je znašal slabo polovico tega zneska, 110 milijard dolarjev. Decembra sta si obe strani vzeli 90 dni časa za pogajanja, ameriška stran pa je napovedala, da bo v primeru, če dogovora ne bo, za 200 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske dvignila carinske stopnje z 10 na 25 odstotkov, zraven pa napovedala še dodatno uvedbo carin na kitajske izdelke v vrednosti 267 milijard dolarjev.
V kitajskih rokah petina ameriškega dolga
Trump z mahanjem s carinsko gorjačo ostaja zvest svojim predvolilnim napovedim in se hkrati z enim očesom že ozira proti predsedniškim volitvam 2020, na drugi strani pa ima zaostrovanje odnosov s Kitajsko tudi za ZDA svoje meje. Poleg že navedenega je azijska velesila tudi največja posamična upnica ZDA, v rokah ima skoraj petino (19 odstotkov) ameriškega javnega dolga, v višini 1 140 milijard dolarjev.
Za Američane je to dvorezen meč: po eni strani jim omogoča večje javno trošenje, po drugi strani pa postaja kitajska valuta po zaslugi nakupov ameriških obveznic relativno šibkejša do dolarja, s čimer je kitajski izvoz v ZDA še konkurenčnejši.
