Trump s sankcijami odpira nove fronte po vsem svetu
Svetovni trg: stopnjujejo se napetosti s Kitajsko, Iranom, Rusijo in Turčijo, zdaj se zdi, da so ZDA zmagovalka sporov
Odpri galerijo
INFOGRAFIKA: Delo
V minulem tednu so bili objavljeni podatki o kitajski zunanji trgovini, ki so pokazali, da je julija izvoz rasel hitreje od pričakovanj, uvoz pa je naravnost eksplodiral. Domače in mednarodno povpraševanje se je julija otreslo pritiskov trgovinskih vojn z ZDA, z rastjo izvoza v višini 12,2 odstotka glede na leto prej ter uvoza v višini 27,3 odstotka – predvsem zaradi višjih cen energentov. Zunanjetrgovinski presežek je znašal 28 milijard ameriških dolarjev.
Naraščajoča napetost med ZDA in Kitajsko pa kljub vsemu vpliva na prihodnja pričakovanja. Večina zagroženih carin pravzaprav še ni bila implementirana, tiste, ki so že v veljavi, pa se bodo na celomesečni ravni pokazale šele avgusta. Pri tem se pojavljajo nove grožnje o carinah z obeh strani, vendar imajo ZDA, kot kaže, več adutov v rokavu. Pričakovanja kljub vsemu ostajajo, da se bo kitajski izvoz upočasnil, na kar nakazujejo upadanje vrednosti juana in delnic na Kitajskem, pa tudi nekateri zgodnji makroekonomski indikatorji.
Kitajsko-ameriška zgodba je v preteklem tednu vplivala tudi na znižanje cen surove nafte. Kitajsko ministrstvo za finance je napovedalo, da bo v dveh tednih uvedlo 25-odstotne dajatve na 16 milijard dolarjev ameriških dobrin skupaj z bencinom, dizlom in drugimi proizvodi iz nafte. Novica je prevladala nad dejstvom, da je tudi ponudbena stran surove nafte bolj šibka. Cena nafte je tako zadnje čase ukleščena med strahom o manjšem povpraševanju po nafti zaradi trgovinskih vojn in strahom o manjši ponudbi zaradi ameriških sankcij proti Iranu.
Sedmega avgusta so se spet začele sankcije proti Iranu zaradi ameriškega nepriznavanja podpisanega jedrskega sporazuma. Sankcije vključujejo prepoved, po kateri Iran ne sme kupovati ameriških dolarjev, ter preprečujejo trgovino z zlatom, kovinami, avtomobili in še bi lahko naštevali. Skrbi iranskega prebivalstva so precejšnje, že napoved sankcij pa je vplivala na močno znižanje vrednosti iranske valute rial, ki se je od maja znižala za več kot 70 odstotkov.
Ameriške sankcije, ki bodo začele veljati ta mesec, se nanašajo tudi na Rusijo, zaradi (domnevno ruskega) napada z živčnim plinom na dvojnega agenta Sergeja Skripala. Kot podlaga za sankcije služi sklicevanje na zakon o omejitvi uporabe bioloških in kemičnih orožij, sprejet leta 1991. Za zdaj so sankcije omejene na dobrine in tehnologijo, ki naj bi bile občutljive za nacionalno varnost, obstaja pa grožnja, da se bodo razširile, če Rusija ne bo dala zagotovil o neuporabi kemijskih in bioloških orožij v prihodnje. Novica je vplivala na znižanje ruskega rublja.
Trumpova administracija grozi s sankcijami tudi Turčiji, zaradi priprtega državljana Andrewa Brunsona, po ameriških navedbah zgolj evangeličanskega pastorja, po turških navedbah pa ameriškega vohuna, ki naj bi bil leta 2016 vpleten v poskus državnega udara. Kdo je Andrew Brunson v resnici, verjetno ne bomo nikoli z gotovostjo vedeli, bomo pa videli, kašen bo razplet ameriško-turškega spora.
Sodeč po gibanju borz ali valut posameznih držav ostajajo ZDA za zdaj zmagovalke sporov. Vse države, vpletene v spor z ZDA, so na neki način izgubljale bodisi s padcem vrednosti svoje valute, bodisi pri padcu borznih tečajev ali na obeh področjih, medtem ko tečaji ameriških delnic dosegajo nove rekorde. Kakšne bodo dolgoročne posledice Trumpovih potez in koliko groženj bo uresničenih, pa bo pokazal čas.
Naraščajoča napetost med ZDA in Kitajsko pa kljub vsemu vpliva na prihodnja pričakovanja. Večina zagroženih carin pravzaprav še ni bila implementirana, tiste, ki so že v veljavi, pa se bodo na celomesečni ravni pokazale šele avgusta. Pri tem se pojavljajo nove grožnje o carinah z obeh strani, vendar imajo ZDA, kot kaže, več adutov v rokavu. Pričakovanja kljub vsemu ostajajo, da se bo kitajski izvoz upočasnil, na kar nakazujejo upadanje vrednosti juana in delnic na Kitajskem, pa tudi nekateri zgodnji makroekonomski indikatorji.
Kitajsko-ameriška zgodba je v preteklem tednu vplivala tudi na znižanje cen surove nafte. Kitajsko ministrstvo za finance je napovedalo, da bo v dveh tednih uvedlo 25-odstotne dajatve na 16 milijard dolarjev ameriških dobrin skupaj z bencinom, dizlom in drugimi proizvodi iz nafte. Novica je prevladala nad dejstvom, da je tudi ponudbena stran surove nafte bolj šibka. Cena nafte je tako zadnje čase ukleščena med strahom o manjšem povpraševanju po nafti zaradi trgovinskih vojn in strahom o manjši ponudbi zaradi ameriških sankcij proti Iranu.
Sedmega avgusta so se spet začele sankcije proti Iranu zaradi ameriškega nepriznavanja podpisanega jedrskega sporazuma. Sankcije vključujejo prepoved, po kateri Iran ne sme kupovati ameriških dolarjev, ter preprečujejo trgovino z zlatom, kovinami, avtomobili in še bi lahko naštevali. Skrbi iranskega prebivalstva so precejšnje, že napoved sankcij pa je vplivala na močno znižanje vrednosti iranske valute rial, ki se je od maja znižala za več kot 70 odstotkov.
Ameriške sankcije, ki bodo začele veljati ta mesec, se nanašajo tudi na Rusijo, zaradi (domnevno ruskega) napada z živčnim plinom na dvojnega agenta Sergeja Skripala. Kot podlaga za sankcije služi sklicevanje na zakon o omejitvi uporabe bioloških in kemičnih orožij, sprejet leta 1991. Za zdaj so sankcije omejene na dobrine in tehnologijo, ki naj bi bile občutljive za nacionalno varnost, obstaja pa grožnja, da se bodo razširile, če Rusija ne bo dala zagotovil o neuporabi kemijskih in bioloških orožij v prihodnje. Novica je vplivala na znižanje ruskega rublja.
Trumpova administracija grozi s sankcijami tudi Turčiji, zaradi priprtega državljana Andrewa Brunsona, po ameriških navedbah zgolj evangeličanskega pastorja, po turških navedbah pa ameriškega vohuna, ki naj bi bil leta 2016 vpleten v poskus državnega udara. Kdo je Andrew Brunson v resnici, verjetno ne bomo nikoli z gotovostjo vedeli, bomo pa videli, kašen bo razplet ameriško-turškega spora.
Sodeč po gibanju borz ali valut posameznih držav ostajajo ZDA za zdaj zmagovalke sporov. Vse države, vpletene v spor z ZDA, so na neki način izgubljale bodisi s padcem vrednosti svoje valute, bodisi pri padcu borznih tečajev ali na obeh področjih, medtem ko tečaji ameriških delnic dosegajo nove rekorde. Kakšne bodo dolgoročne posledice Trumpovih potez in koliko groženj bo uresničenih, pa bo pokazal čas.
