Tudi ATVP lastnikom Lona odvzel glasove

Agencija osmim lastnikom očita kršenje prevzemne zakonodaje.

Objavljeno
09. avgust 2019 10.42
Posodobljeno
09. avgust 2019 12.55
FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana –  Po Banki Slovenije je delu lastnikov Hranilnice Lon na prste stopila še Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Kot so sporočili, je zaradi kršitve določb zakona o prevzemih družbah Kylin Prime Group, Diamant In, Fin-Nep, Sagrada, Lendmark, Zlata doba ter Srečku Kendi in Damirju Sešetu v Hranilnici Lon prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic.

ATVp še sporoča, da prepoved uresničitve glasovalnih pravic začne veljati z dnem dokončnosti odločbe in velja, dokler navedeni lastniki ne odtujijo vrednostnih papirjev ali delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. Torej pod 33,33-odstotni delež.

Agencija v odločbi ugotavlja, da Kylin Prime Group in z njim povezane osebe od 28. novembra lani brez objave prevzemne ponudbe dosegajo in presegajo prevzemni prag v Hranilnici Lon, saj imajo skupaj 67,6-odstotni delež glasovalnih pravic.

Banka Slovenije jim je zaradi preseganja kvalificiranega deleža brez soglasja regulatorja že konec maja naložila odprodajo deleža, hranilnico pa pozvala k odvzemu glasovalnih pravic.


Brez soglasja BS


Odvetnik Kylina Miro Senica je takrat za Delo že povedal, da ni razlogov za odvzem glasovalnih pravic, saj da ne gre za povezane osebe. Napovedal je, da si bodo še naprej prizadevali za pridobitev soglasja centralne banke in objavo prevzemne ponudbe.

Sklad Kylin, ki ga vodi Kai Dai in za katerim naj bi bil kitajski kapital, je junija lani ob dokapitalizaciji v Lon vstopil s 16 odstotki delnic. Napovedal je, da želi v Lonu pridobiti večinski delež, zato je Banko Slovenije zaprosil za soglasje za prevzem Lona, a ga ni dobil, ker mu menda ni uspelo zagotoviti vseh dokazil o izvoru kapitala. V vmesnem času je Kylin z lastniki, ki so imeli v lasti dobrih 50 odstotkov delnic, sklenil kupo-prodajno pogodbo pod pogojem pridobitve soglasja regulatorja. Ker tega ni dobil, so si lastniške deleže razdelil različni delničarji.