Zastoji na cestah in tirih povzročajo vse resnejše preglavice logistom

Nadzorniki Luke Koper, ki jim predseduje Mirko Bandelj, so se včeraj seznanili z dobrimi rezultati Luke Koper ob polletju. V nadzorniških vrstah so prvič sedeli novi predstavniki zaposlenih: Mara Žerjal, David Krmac in Jure Jambrošič. Če je lani nadzornike skrbelo, kako lahko bližnjevzhodna kriza in plovba ladij okoli Afrike ogrozita poslovanje Luke, pa morajo letos več pozornosti nameniti zastojem na cestah in tirih, ki povzročajo vse resnejše preglavice logistom.

V šestih mesecih so v Luki skupaj pretovorili 11,4 milijona ton blaga, to je le odstotek več kot lani. Če pa upoštevamo, da je lani količina tovora ob polletju upadla za en odstotek na račun konfliktov na Bližnjem vzhodu, lahko povzamemo, da so ga do polovice leta pretovorili prav toliko kot leta 2023.

V tem času so pretovorili 623.731 kontejnerjev, to je kar 14 odstotkov več kot lani. Taka rast napoveduje ponovni rekord tudi ob koncu leta. V Luki Koper navajajo, da je razlogov za opazno večji pretovor zabojnikov več. Najbolj so pripomogli novi posli, ki so jih sklenili zaradi gradnje novih proizvodnih obratov v notranjosti Evrope. Poleg tega se več blaga usmerja v jadranska pristanišča, ker je večina evropskih polno zasedena.

Tudi ladjarji sproti preusmerjajo svoje ladijske servise z Daljnega vzhoda v jadranska pristanišča. Postopno odpiranje novega kontejnerskega terminala na Reki (Rijeka Gateway) se še ne more poznati, saj je njegovo uradno odprtje napovedano za 12. september. Tudi sicer se bodo novi posli in zaposleni na Reki (Zagrebačka obala) uvajali postopoma.

Luka Koper pa ne navaja problemov, s katerimi se ubadajo na sosednjem sedmem pomolu v tržaškem pristanišču (Trieste Marine Terminal), kjer so imeli v šestih mesecih skoraj sedem odstotkov, v sedmih mesecih pa že 17 odstotkov manj pretovora kontejnerjev. Na tem tržaškem terminalu (večinoma za kontejnerje) so v pol leta pretovorili le 300.000 zabojnikov, polovico manj kot v Kopru.

Luka Koper, prvi pomol Foto Luka Koper Delo

Novi posli, predvsem zaradi prihoda novih kitajskih avtomobilov in izvoza evropskih avtov za sredozemske trge, so vplivali na desetino večji pretovor avtomobilov. Ob polletju so jih našteli 452.000, toda lani so jih pretovorili devet odstotkov manj, tako da so zdaj blizu rekordnega leta 2023.

V Luki letos kar 2,6-krat več investicij

Pri generalnih tovorih so ostali na istem kot lani, le da je bil že lani skok devetodstoten. Letos je nekoliko upadel pretovor naftnih derivatov zaradi manjšega uvoza letalskega in dizelskega goriva. Za kar osem odstotkov je tudi manj sipkih in razsutih tovorov. Letošnji upad je predvsem na račun manjših količin železove rude.

Bolj kot same količine pretovora zadovoljujejo lastnike poslovni rezultati. Letos je vseh prihodkov v šestih mesecih za skoraj 188 milijonov evrov in to je kar 15-odstotna rast. Še lepša je rast čistega dobička, ki je ob polletju znašal 43,5 milijona evrov in je tretjino večji kot lani.

Še najbolj se je povečal obseg naložb – teh je bilo v prvem polletju za 54 milijonov evrov, to je 2,6-krat več kot v lanskem. Seveda je to posledica gradnje severnega dela kontejnerskega pomola, večnamenskega skladišča za jeklene kolute in 12. priveza na drugem pomolu. Zgradili so tudi eno skladiščno površino za 3500 avtov in nov potniški terminal.

»Na ta način uresničujemo strateški poslovni načrt in hkrati posebno pozornost posvečamo zmanjševanju vplivov na okolje,« je dejala predsednica uprave Nevenka Kržan.

Dodala je, da bodo še letos zagnali tri pomembne naložbe: začeli bodo graditi dodatno odprto skladišče za avte, prihodnji teden bodo podpisali pogodbo z izvajalcem za gradnjo velike garažne hiše za skoraj 12.000 avtov in začeli dela za dograditev električnega omrežja, ki bo ladjam na določenih privezih omogočilo priklop ter ugašanje generatorjev v času priveza v pristanišču. To bo bistveno zmanjšalo negativne vplive na okolje iz pristanišča.