Tudi slovensko znanje za kitajsko električno mobilnost

Pipistrelova tovarna v Jurongu bo del širšega projekta z letališčem, letalsko šolo in luksuznimi vilami.

Objavljeno
11. april 2018 20.04
Posodobljeno
11. april 2018 20.13
Polaganje obeležja je popestril zmajev ples, zatem pa še topovski izstrelki pisanih papirčkov in živobarvnega dima.
Jurong – Na Kitajskem je vse več podjetij iz letalske industrije, električne mobilnosti in visokotehnoloških družb. Iz nove tovarne v kitajskem Jurongu bodo čez dve leti prišla tudi Pipistrelova električna letala. Možnosti za povečanje sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pa je veliko tudi na drugih področjih, denimo v turizmu, logistiki, gradbeništvu, vinarstvu.

Dve Pipistrelovi letali ob robu velikega odra in rdeče preproge sta obiskovalcem slovesnosti ob postavitvi temeljnega kamna za tovarno Pipistrelovih letal v Jurongu prikazali, kaj bodo izdelovali v novi tovarni. Pred odrom pa je stal temeljni kamen, obkrožen z mivko, v kateri je bilo zapičenih 14 lopat z velikimi rdečimi pentljami.

Medtem ko v Sloveniji tudi za največje investicije polaganje temeljnega kamna mine z vrženimi nekaj lopatami zemlje ali zidarskimi žlicami betona, so današnjo polaganje obeležja obarvali topovski izstrelki pisanih papirčkov in živobarvnega dima, še pred tem je dogajanje popestril zmajev ples, uglasbili pa zvoki tradicionalnih kitajskih glasbil in med posameznimi govori tudi glasba iz legendarnega filma Indiana Jones.

Tovarna kot del širšega projekta

Prva letala iz Pipistrelove tovarne bodo prišla čez dve leti, in sicer najprej električne dvosedežne alphe in nato še hibridne štirisedežne panthere. Na leto bodo v tovarni izdelali do 800 letal. V ajdovskemu podjetju pa za Kitajce razvijajo tudi 19-sedežno letalo z dosegom do 500 kilometrov za prevoze med kitajskimi mesti. To bo poletelo leta 2025, je pojasnil prvi človek Pipistrela Ivo Boscarol.

Za izvedbo projekta sta Boscarol kot 51-odstotni in kitajski partner kot 49-odstotni lastnik na Kitajskem ustanovila podjetje Pipistrel Asia-Pacific. Tovarna v Jurongu bo del širšega projekta na 133 hektarih, ki vključuje kompleks z letališčem, letalsko šolo, luksuznimi vilami, stanovanji in nakupovalnim središčem. Jurong – velik za dve Ljubljani – je predmestje devetmilijonskega Nanjinga, nekdanje južnokitajske prestolnice. Njihov cilj je postati silicijeva dolina province Jiangsu, je bilo v teh dneh slišati predstavnike kitajskih lokalnih oblasti.

image
Foto Nejc Gole/ Slovesnost ob postavitvi temeljnega kamna.


Ključni za razvoj so informacijska tehnologija, turizem, kmetijstvo in vlaganje v inovacije, je dejal župan Juronga Pan Qun. V regiji bo, denimo, tudi Magna postavila tehnološki center za električne avtomobile.

»Letalstvo mora postati električno in varovati okolje, ne pa ga onesnaževati,« je poudaril Boscarol. Vsi novi projekti v Pipistrelu gredo v smeri električne mobilnosti, pa je pojasnil direktor Pipistrelovega razvojnega inštituta Tine Tomažič. Odpirata se dva segmenta. Prvi so manjši letalniki z dvema do šestimi sedeži za vertikalno mobilnost.

»Ta vzleta in pristaja kot helikopter, leti pa z veliko hitrostjo, ker ima še vedno krila,« je dejal. Ena od strank za takšen letalnik je Uber, a zračni taksiji so zgolj ena od možnosti uporabe, je dodal Tomažič, tudi direktor podjetja Pipistrel Vertical Solutions.
Drugi segment pa so večja letala z 10 do 19 sedeži. Po trenutnih pravilih, ki še omogočajo električni pogon, so 19-sedežna letala največja dovoljena. Pravil za večja še ni.

»Mi smo premaknili linijo od dveh do 19 sedežev v desetih letih,« je povedal Tomažič. Takšna 19-sedežna letala bodo potrebovala le 200 do 300 metrov vzletne steze; za razliko od sedanjih na klasični pogon, ki jo potrebujejo kilometer in pol. To po besedah našega sogovornika odpira izjemne možnosti uporabe že obstoječe infrastrukture, nova letališča pa bodo lahko manjša: »Ta letala bodo videti drugače kot sedanja. Imela bodo več propelerjev in bodo bistveno bolj udobna, saj bodo tiha in brez vibracij.«

Iskanje letalske povezave med državama

Polaganja temeljnega kamna sta se udeležila tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in državni sekretar na tem ministrstvu Jure Leben, saj državi tudi Boscarol priznava zasluge, da je s podpisom bilateralnega sporazuma omogočila preboj na Kitajsko. Gašperšič je poudaril vse boljše sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko na področju letalstva, državi pa sta naredili tudi vse potrebno za vzpostavitev letalske povezave.

image
Foto Nejc Gole/ Partnerja v Pipistrel Asia Pacific Danny Wu (levo) in Ivo Boscarol.


Že letos bi se lahko po nekaterih informacijah odprla letalska povezava med najprej ljubljanskim in po podaljšanju pristajalne steze mariborskim letališčem in južno Kitajsko. Kitajska stran pa po besedah generalne direktorice za gospodarsko diplomacijo Alenke Suhadolnik kot zanimivo predlaga novo letališče v Pekingu, Turizem je panoga, kjer Slovenija vidi priložnosti za povečanje sodelovanja in večji prihod kitajskih gostov. Teh je lani po svetu potovalo 103 milijone, v Slovenijo jih je prišlo dobrih 60.000..

Blagovna menjava se povečuje

V Pekingu se je v torek sestala medvladna komisija, kjer so sodelovala tudi štiri slovenska podjetja, in sicer Krka, ki je na Kitajskem ustanovila skupno podjetje, Cosylab, Elaphe in Arctur. Blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko v zadnjih petih letih raste za okoli 15 odstotkov na leto, vse bolj pa je usmeritev na visoki tehnologiji, je povedala Suhadolnikova.

Slovenija je lani na Kitajsko izvozila za 320 milijonov evrov, uvozila pa za 855 milijonov evrov. Izvoz v dodani vrednosti izdelkov je v vrhu med srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki s Kitajsko sodelujejo v pobudi 16 + 1, je pojasnil slovenski veleposlanik v Pekingu Janez Premože: »Ogromen delež izvoza namreč predstavljajo avtomobilske komponente, električni motorji, s Pipistrelom in nekaterimi programskimi podjetji smo v vrhu med temi državami. Kitajski trg je vreden naporov.«

image
Foto Nejc Gole/


»V zadnjih letih smo odprli tudi kitajski trg slovenskemu medu, vinu in nekaterim mesnim izdelkom,« je dejal veleposlanik. V delegaciji Pipistrela, občine Ajdovščina in vladnih predstavnikov je bil tudi profesor Mladen Franko z Univerze v Novi Gorici: »Kitajci pridelujejo namizno grozdje, njihova želja pa je tudi pridelovati vino. Univerza v Novi Gorici jim lahko ponudi znanje od izbire sort, najprimernejše oblike vzgoje, izbora kvasovk, negovanja vina, skladiščenja, pa tudi možnost izobraževanja strokovnjakov.«

Kitajce zanima gradnja drugega tira

Gašperšič je izpostavil tudi kitajsko iniciativo nove svilne poti. Državi sta že podpisali memorandum o sodelovanju pri pobudi En pas, ena cesta ter memorandum o sodelovanju pri transportu in infrastrukturi. »Želja Slovenije je, da so transportne poti iz Kitajske ali Azije povezane s koridorji, ki prečkajo Slovenijo,« je dejal minister. Gre predvsem za dve povezavi.

Prva je povezava s Sredozemskim koridorjem od Ukrajine prek Madžarske, Slovenije, Italije in Francije do Španije, ki je že del evropskega omrežja TEN-T. Druga je povezava z Alpsko-zahodno balkanskim koridorjem od Avstrije, prek Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bolgarije do Turčije. Vstopna točka za kitajsko blago v srednjo Evropo je tudi Luka Koper.

Pot iz Kitajske v koprsko pristanišče je do sedem dni krajša kot v eno izmed severnoevropskih pristanišč. Gašperšič se bo skupaj s predsednikom uprave Luke Koper Dimitrijem Zadelom v pristanišču Ningbo-Zoušan pogovarjal o možnostih za povečanje pretovora v koprskem pristanišču. Za večji pretovor bo sicer potrebna tudi boljša železniška povezave iz pristanišča v zaledje.

Gašperšič priložnosti med Slovenijo in Kitajsko vidi tudi v gradbeništvu: »Želimo si konkurence kitajskih gradbenih podjetij na razpisu za gradnjo drugega tira. Ta podjetja, predvsem tista, ki so že prisotna na evropskih tleh, se zanimajo za splošne informacije in kako projekt napreduje.«