Umar: Višja produktivnost bo nujna za večjo blaginjo
Razvoj Slovenije lahko prinese le boljša konkurenčnost z vlaganji v znanje, raziskave, inovacije in infrastrukturo, pravijo na Umarju, kjer predlagajo ukrepe za zvišanje produktivnosti.
Odpri galerijo
gospodarstvo zaostanek Slovenije
Ljubljana – Naš gospodarski, posledično pa tudi družbeni in socialni razvoj, bo v prihodnje ključno odvisen od naše sposobnosti, da pospešimo rast produktivnosti. Slovenija spada med srednje razvite države Unije, glavnino zaostanka za EU (smo pri 83 odstotkih povprečja, kar zadeva BDP po kupni moči) pa pojasnjuje prav vrzel v produktivnosti, ki se po krizi le upočasnjeno zmanjšuje, ugotavljajo na Umarju, kjer opravljajo tudi naloge nacionalnega odbora za produktivnost.
Na Umarju za izboljšanje produktivnosti predlagajo pet sklopov ukrepov. Predvsem priporočajo povečanje naložb, zlasti tistih, ki so povezane z digitalno transformacijo in prehodom na industrijo 4.0. Tu gre predvsem za vlaganja v znanje, razvoj, raziskave in inovacije, kjer bi lahko uporabili tudi evropska sredstva.
Druga prioriteta je spodbudno in dolgoročno predvidljivo okolje za inovacije in podjetništvo. Ob tem priporočajo tudi okrepljeno sodelovanje med podjetji, raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem in podjetji različnih velikosti; zagotoviti bi morali tudi ustrezno usposobljene človeške vire, skladne s potrebami prihodnosti. Za rast produktivnosti pa bo ključnega pomena tudi ustrezna infrastruktura, zlasti pa povečanje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost in trajnostni razvoj, je pojasnila urednica letošnjega poročila o produktivnosti Rotija Kmet Zupančič.
Na Umarju še ugotavljajo, da so se Izdatki za raziskave in razvoj, ki dolgoročno pozitivno vplivajo na produktivnost, pri nas sicer povečevali do leta 2013, ko so dosegli že 2,6 odstotka BDP, nato pa so padali do leta 2017, ko so dosegli 1,9 odstotka BDP, lani pa so se le rahlo zvišali na dva odstotka BDP. Direktorica Umarja Maja Bednaš ob tem opozarja, da rast plač prehiteva rast produktivnosti, zato je pričakovati poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva. Na drugi strani pa Slovenija zaostaja pri deležu naložb v BDP, zato bi jih morali povečati vsi, ne le vlada, pač pa tudi gospodarstvo.
Evropska komisija bo sicer nov cikel ocenjevanja držav v okviru evropskega semestra začela predvidoma 17. decembra. Poročilo za Slovenijo bo objavljeno konec februarja, v njem pa bo velik pomen pripisan prav produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je povedala Ulla Hudina Kmetič iz predstavništva evropske komisije. Produktivnost je gonilo rasti in blaginje; zlasti v starajočih se gospodarstvih, kakršno je tudi slovensko, pa lahko ključno zagotavlja dolgoročno rast in pomaga pri odpravi makroekonomskih neravnovesij.
Na rast produktivnosti po njenih besedah vplivajo tako makroekonomski kot institucionalni in regulativni pogoji – tu gre za tudi za administrativne vire, delovanje ali nedelovanje inštitucij, predpise, inovativnost, trg dela, proizvodnjo, dostop do finančnih virov itd. Čarobna paličica, s katero bi bilo mogoče povečati produktivnost, ne obstaja, gre za skupek različnih politik, ob tem pa tudi sama produktivnost ne more vsega izboljšati, potrebne so tudi strukturne reforme, zlasti pa naložbe.
Na Umarju za izboljšanje produktivnosti predlagajo pet sklopov ukrepov. Predvsem priporočajo povečanje naložb, zlasti tistih, ki so povezane z digitalno transformacijo in prehodom na industrijo 4.0. Tu gre predvsem za vlaganja v znanje, razvoj, raziskave in inovacije, kjer bi lahko uporabili tudi evropska sredstva.
Druga prioriteta je spodbudno in dolgoročno predvidljivo okolje za inovacije in podjetništvo. Ob tem priporočajo tudi okrepljeno sodelovanje med podjetji, raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem in podjetji različnih velikosti; zagotoviti bi morali tudi ustrezno usposobljene človeške vire, skladne s potrebami prihodnosti. Za rast produktivnosti pa bo ključnega pomena tudi ustrezna infrastruktura, zlasti pa povečanje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost in trajnostni razvoj, je pojasnila urednica letošnjega poročila o produktivnosti Rotija Kmet Zupančič.
Na Umarju še ugotavljajo, da so se Izdatki za raziskave in razvoj, ki dolgoročno pozitivno vplivajo na produktivnost, pri nas sicer povečevali do leta 2013, ko so dosegli že 2,6 odstotka BDP, nato pa so padali do leta 2017, ko so dosegli 1,9 odstotka BDP, lani pa so se le rahlo zvišali na dva odstotka BDP. Direktorica Umarja Maja Bednaš ob tem opozarja, da rast plač prehiteva rast produktivnosti, zato je pričakovati poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva. Na drugi strani pa Slovenija zaostaja pri deležu naložb v BDP, zato bi jih morali povečati vsi, ne le vlada, pač pa tudi gospodarstvo.
Evropska komisija s poročilom konec februarja
Evropska komisija bo sicer nov cikel ocenjevanja držav v okviru evropskega semestra začela predvidoma 17. decembra. Poročilo za Slovenijo bo objavljeno konec februarja, v njem pa bo velik pomen pripisan prav produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je povedala Ulla Hudina Kmetič iz predstavništva evropske komisije. Produktivnost je gonilo rasti in blaginje; zlasti v starajočih se gospodarstvih, kakršno je tudi slovensko, pa lahko ključno zagotavlja dolgoročno rast in pomaga pri odpravi makroekonomskih neravnovesij.
Na rast produktivnosti po njenih besedah vplivajo tako makroekonomski kot institucionalni in regulativni pogoji – tu gre za tudi za administrativne vire, delovanje ali nedelovanje inštitucij, predpise, inovativnost, trg dela, proizvodnjo, dostop do finančnih virov itd. Čarobna paličica, s katero bi bilo mogoče povečati produktivnost, ne obstaja, gre za skupek različnih politik, ob tem pa tudi sama produktivnost ne more vsega izboljšati, potrebne so tudi strukturne reforme, zlasti pa naložbe.
