Umar znižal napoved gospodarske rasti za letos in prihodnje leto

Umar predvideva, da bodo imeli večji pomen domača potrošnja in naložbe, zlasti stanovanjske in infrastrukturne, manj pa bo k rasti prispeval izvoz.

Objavljeno
21. marec 2019 12.27
Posodobljeno
21. marec 2019 18.25
FOTO: Jožže Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Gospodarska rast v Sloveniji se bo letos in prihodnji dve leti umirjala, predvidevajo na Umarju, kjer so znižali napoved letošnje gospodarske rasti s 3,7 na 3,4 odstotka, za prihodnje leto s 3,4 na 3,1 odstotka, leta 2021 pa bo rast pod tremi odstotki. Slovenski BDP bo ob počasnejši rasti izvoza vse bolj temeljil na domači zasebni potrošnji, ob tem pa se tveganja povečujejo, zlasti v zunanjem okolju.

Če je slovenski izvoz, eno glavnih gonil rasti, prejšnja leta naraščal po dvomestnih stopnjah, bo v prihodnje njegova rast precej nižja, nekaj več kot petoodstotna. Vzrok za to je poslabšanje razmer in upočasnitev rasti v Italiji in Nemčiji in nasploh v evrskem območju, kjer so upoštevali predpostavko, da se bo BDP letos povečal za 1,2, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. To je manj, kot smo pričakovali jeseni, kar seveda vpliva tudi na rast našega BDP, ob takšnem umirjanju v mednarodnem okolju pa se naš popravek navzdol morda zdi celo majhen, pravi v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.

Na Umarju ob pospešeni rasti slovenske zasebne potrošnje predvidevajo tudi nadaljnjo precej visoko rast naložb, predvsem gradbenih (stanovanja, infrastruktura); delež teh sestavnih delov BDP se bo še naprej krepil, relativno nekaj manjši pa bo v strukturi BDP prispevek izvoza. A ta naj bi po mnenju Umarja vseeno še naprej naraščal hitreje kot pa uvoz naših partneric, kar pomeni, da se še ohranja izvozna učinkovitost, ki je povezana z izboljševanjem naše konkurenčnosti. Bo pa ta element počasi slabel tudi zaradi višjih stroškov dela pri nas, menijo na Umarju in izpostavljajo tudi, da bo rast plač v prihodnjih letih predvidoma spet presegla rast produktivnosti.


Plače bodo rasle ob pomanjkanju delavcev


Ugodna gibanja na trgu dela se bodo nadaljevala: zaposlenost se bo letos in prihodnje leto povečevala, število registriranih brezposelnih pa padalo: z lanskih 78.500 naj bi se letos zmanjšalo na 73.800, prihodnje leto pa na 68.500. Tudi pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih bo potisnilo plače navzgor: povprečna plača na zaposlenega v zasebnem sektorju naj bi se tako letos nominalno povišala za pet, prihodnje leto pa za 5,7 odstotka, v javnem sektorju pa letos za 5,3 in prihodnje leto za 5,1 odstotka. Na drugi strani pa naj bi inflacija ob predpostavljenih nižjih cenah nafte ostala podobna kot lani, Umar napoveduje, da bo 1,6-odstotna, nato pa naj bi se leta 2020 zvišala na 1,9 odstotka.


Nižja rast in vpliv na javne finance


In kakšen bo vpliv napovedane nižje rasti na javne finance in proračunske prilive? Rebalans, ki je bil potrjen ta teden, je namreč zasnovan na še višji, 3,7-odstotni napovedi gospodarske rasti. Maja Bednaš: »Pomladanska napoved kljub nižji napovedi rasti prinaša celo višji letošnji BDP, izražen v evrih, to pa je ključna številka za proračunsko načrtovanje. Letošnji BDP bo v glavnem zaradi lanske višje osnove višji za 267 milijonov evrov, in to kljub nižji gospodarski rasti. Ta osnova je celo boljša, kot je predvidena v rebalansu, zato v tem segmentu ne vidimo tveganja, da bi bili [letošnji] proračunski prilivi lahko manjši, sploh če pogledamo strukturo BDP, ki je vse bolj oprta na domačo potrošnjo kot vir davčnih prilivov.«


GZS računa le na 2,9-odstotno rast


In kako komentirajo napovedi Umarja na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so v svoji novi napovedi ocenili, da bo stopnja gospodarske rasti letos še nižja, 2,9-odstotna? »Že takrat smo izpostavili, da je bila jesenska napoved Umarja verjetno preoptimistična. Zato je njegovo sedanje znižanje napovedi za nas povsem pričakovano. Ključen agregat, ki zanima državo, je rast nominalnega BDP, saj je korelacija z davčnimi prilivi visoka. Glede na jesensko napoved je rast nominalnega BDP celo povečana za 0,1 odstotne točke, in sicer s 6,1 odstotka na 6,2 odstotka v 2019. Pri tem je napoved realne rasti znižana za 0,3 odstotne točke, na 3,4 odstotka. Upoštevaje nižje projekcije pri cenah neenergetskih surovin za leto 2019 (znižanje z dvoodstotne rasti v jesenski napovedi 2018 na dvoodstotni padec v spomladanski napovedi 2019) kot tudi nižje napovedi za ceno nafte brent (znižanje napovedi z 72 na 63 dolarjev za sodček), je to z metodološkega vidika zelo nenavadno,« meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Z Umarjem se sicer strinja, da se bodo izvozna gibanja precej umirila (po oceni GZS se bo realen izvoz letos povečal za štiri odstotke, po Umarjevi pa za 5,1 odstotka). Razlike pa so pri projekciji zasebne potrošnje, še opozarja Ivanc: »Na Umarju napovedujejo njeno 2,9-odstotno rast letos (kot leta 2008), Analitika GZS pa 2,4-odstotno. Tudi napovedi plačnih gibanj so visoke. Umar je pri napovedi rasti bruto plač šel nad pet odstotkov, Analitika GZS je ostala pri 4,8 odstotka.«


Trgovinske vojne glavno tveganje

 
Trgovinske vojne so nedvomno globalno tveganje številka ena, predvsem v povezavi s morebitnimi carinami na evropska vozila ter tudi kasnejšimi protiukrepi. Integriranost in medsebojna prepletenost vrednostnih verig pomeni, da ta scenarij ni pozitiven za nikogar. Verjetno bi tudi vodil v višje cene za potrošnike, se pravi inflacijo, in sicer tisti tip inflacije, ki znižuje realno blaginjo, meni Ivanc

Drugo tveganje je po njegovem dogovor o brexitu, ki omejuje rast investicij v proizvodnjo v zahodnih državah. Prav tako se upočasnjuje rast Združenega kraljestva, ki tako manj povprašuje po evropskem blagu. Vseeno je zanimivo, da je slovenski izvoz v Združeno kraljestvo v letu 2018 porasel za več kot 10 odstotkov, kar lahko delno pripišemo tudi povečanju izvoza na zalogo.
 
Globalno gledano je Kitajska, ki predstavlja 15 odstotkov globalnega BDP, v situaciji, ko izbira med počasnejšo rastjo in pa  balonom pri rasti zadolženosti.  V prvi polovici leta bo rast na Kitajskem še visoka, ker praznujejo v oktobru 70. obletnico LR Kitajske, vprašanje pa je, kakšne ukrepe bodo lahko še sprejeli, da bodo gospodarstvo spravili na nižje obrate rasti na mehek način.

Ameriška ekonomija, ki predstavlja 25 odstotkov svetovnega BDP, naj bi letos porasla za 2,5 odstotka, pripravljene pa imajo ukrepe (deregulacija financ, spodbujanje kreditiranja), s katerimi bi si rast podaljšali do 2020, ko so nove ameriške predsedniške volitve. Povpraševanje iz ZDA bo tako v odsotnosti uvedbe visokih carin na evropske proizvode ostalo še vedno relativno visoko, je prepričan Bojan Ivanc.