Umetna inteligenca odpira prostor za nove ideje

Delo v mednarodnem okolju ti razširi obzorja, da večji globalni pogled v trende in vlogo tehnologije pri spremembah v industriji, je med drugim v intervjuju povedal dr. Luka Bradeško, direktor in ustanovitelj podjetja Solvesall ter raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan (IJS). Dodal je, da v Solvesallu razvijajo svoje produkte, hkrati pa pri vpeljavi umetne inteligence (UI) pomagajo drugim podjetjem. Zanj so glavni cilji kakovostno opravljena storitev, dober produkt in zadovoljna stranka.

Sogovornik, ki je začel programirati že v osnovni šoli, doktoriral pa na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani na tematiko klepetalnih robotov (chatbotov), ima impresivno kariero. Med letoma 2008 in 2013 je delal kot glavni razvojni inženir pri podjetju Cycorp Europe, ki je podružnica ameriškega podjetja za umetno inteligenco Cyc Inc. Od leta 2017 pa do 2019 je bil razvojni inženir za rešitve umetne inteligence v podjetju Bloomberg L. P. v New Yorku, zatem pa se je leta 2019 vrnil v Slovenijo, kjer je v celoti prevzel vodenje podjetja Solvesall.

Dobršen del kariere ste preživeli v tujini. Kaj vse so vam doprinesle te izkušnje?

Delo v mednarodnem okolju ti razširi obzorja, da večji globalni pogled v trende in vlogo tehnologije pri spremembah v industriji. Če bi bil samo v Sloveniji, ne bi dobil vpogleda v prednosti večkulturnega delovnega okolja in v pomembnost umestitve tehnologije v pravi poslovni ekosistem, čas in prostor.

Najbolj sem si zapomnil primer neuspešnega evropskega start-upa, ki se je ukvarjalo z detekcijo entitet v besedilih in ameriškega podjetja z enako tehnološko rešitvijo. Na IJS smo razvijali različne sisteme za umetno inteligenco skupaj z nekaterimi nemškimi univerzami. Nemci so potem na podlagi tega naredili start-up za detekcijo entitet v dokumentih in novicah ter poskušali to spraviti v podjetniško življenje, a jim ni uspelo. Ameriško podjetje pa je to isto tehnološko rešitev pravilno umestilo, saj so jo le priklopili na druge podatke. Zaradi svoje že znane dobre poslovne pozicije so omenjeno tehnologijo tudi zlahka prodali.

To je bila dobra izkušnja zame, in sicer da je treba upoštevati številne dejavnike ter da ni dovolj samo tehnologija, ampak je treba biti pravi čas na pravem mestu in pravilno rešitve umestiti v ekosistem. In to se trudim prakticirati.

Kakšna je bila razlika med delom razvojnega inženirja pri podjetju v Evropi ter pri podjetju v ZDA?

Najprej sem delal v spin-off ameriškega podjetja, intenzivno v razvoju in kjer smo poskušali umetno inteligenco pripeljati v Evropo. Vendar je bilo to še pred popularnostjo umetne inteligence, delali pa smo na popolnoma drugih tehnologijah. Bili smo torej pred časom in na koncu smo se odločili, da to ni prava pot, zato smo nehali.

To je bila popolnoma drugačna izkušnja kot pri korporaciji Bloomberg, kjer sem delal na algoritmu za predikcijo branja oziroma popularnosti novic – z njim smo napovedali, katera novica bo deležna večjega odziva. Na podlagi analiz zgodovine Bloombergovih novic se je algoritem naučil in napovedoval, ali bo novica brana ali ne.

Potem pa ste se vrnili v Slovenijo in ustanovili podjetje Solvesall. Kako ste se odločili za ta korak?

Že samo ime podjetja pomeni, da lahko rešimo vse. Razvijamo rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritme za optimizacijo. Naš prvi produkt je bila rešitev za pametni avtodom za Adria Mobil.

Kaj pa razlika med slovenskimi in tujimi poslovnimi okolji? Kaj opažate?

V ZDA je izrazitejša kultura rasti, imajo večje ambicije, bolj si upajo tvegati. V Sloveniji je tega manj, imamo veliko tehničnega znanja, a manj tvegamo. Bolj se iščejo cenovno čim bolj ugodne rešitve, ki rešijo problem, a ne gredo naprej. Tveganja ni tako veliko, saj se ne gleda vedno globalno, kar pa vpliva tudi na hitrost in obseg inovacij.

Direktor podjetja Solvesall Luka Bradeško pravi, da so zanj glavni cilji kakovostno opravljena storitev, dober produkt in zadovoljna stranka. FOTO: Črt Piksi

Vi pa s svojimi izkušnjami gledate bolj globalno?

Gledamo globalno, a je težje, kot če bi bili v ZDA oziroma v San Franciscu. Ni toliko tveganega kapitala, delovne navade so drugačne. Delovna kultura med zaposlenimi je v Ameriki – vsaj v New Yorku in podjetjih, ki sem jih videl – veliko višja kot v Sloveniji, tudi zaradi priseljencev iz drugih držav, ki imajo veliko željo po uspehu. Od zaposlenega se implicitno veliko pričakuje, v Sloveniji se pa manj ukvarjamo s tem, kako čim več narediti, ter več okrog delovnih pogojev in razmerjem med prostim časom in delom.

Umetna inteligenca (UI) je zdaj nepogrešljiva. S čim vse ste se ukvarjali kot razvojni inženir za UI?

Še v času raziskovanja na IJS smo se veliko ukvarjali z razvojem chat-botov oziroma osebnega asistenta, tj. v času pred pojavom Siri, Google asistenta in potem kasneje chatgpt. Ukvarjali smo se tudi z manjšimi sistemi oziroma algoritmi, za detekcijo točk ustavitve iz GPS-podatkov, disambiguacijo oseb in podjetij v novicah in besedilih, analizo prometnih tokov, predikcijami porabe oziroma potreb po elektriki/vodi/plinu.

V ZDA smo potem nadaljevali z razvojem algoritmov za detekcijo oseb in podjetij v novicah, predikcijo branosti oziroma dosego posamične novice in člankov, detekcijo združitev in prevzemov podjetij iz novic ter predikcijo, ali bo investitor, ki vstopa v podjetje, aktivist ali pasivni investitor.

In kaj vas je najbolj fasciniralo?

Zadnje čase me je najbolj fasciniralo, kako hitro so se razvili veliki jezikovni modeli ter kako je predikcija tako dobro simulirala inteligenco. Tega nihče ni pričakoval, tudi tisti ne, ki so se dolgo ukvarjali z umetno inteligenco. Seveda smo se ukvarjali s tem že prej, a na drugi tehnologiji, ne z nevronskimi mrežami, ampak z medsebojno povezanimi bazami znanja oziroma z grafi ali ontologijami in algoritmi, ki so sklepali prek iskanja po taki strukturi.

Kako vse lahko podjetjem pomaga UI?

Umetna inteligenca na nižjem nivoju pomaga pri dvigu produktivnosti posameznikov in potem pri avtomatizaciji aktivnosti oziroma procesov v podjetju ter zmanjševanju stroškov za enako kakovostno izvedbo kot brez uporabe UI.

Na višjem nivoju pa omogoči podjetju, da naredi stvari, ki jih prej ni bilo mogoče  narediti. Bodisi tehnično bodisi stroškovno in tako omogoči nove ideje, produkte in poslovne modele, ki pred uporabo UI niso bili mogoči.

In na katere projekte v karieri pa ste najbolj ponosni?

Na Solvesall razvijamo svoje produkte in pri vpeljavi UI pomagamo drugim podjetjem. Ponosen sem vsakič, ko v realnem svetu na terenu vidim produkt, ki smo ga pomagali soustvariti. Na primer: naš sistem je vgrajen v pametni avtodom Adrie Mobil, za Pošto Slovenije smo razvili rešitev za optimizacijo dostavnih točk in okrajev Pošte Slovenije, ki je pripomogla k prejetju nagrade logistični projekt leta, ki jo podeljuje SLZ. Naš sistem se je samodejno naučil, kje so dostavne točke, kje je vhod, da se pri naslovih natančno vidi, da vrata niso na strehi zgradbe, ampak za vogalom, obenem pa se tudi beleži čas trajanja dostave – ti omenjeni podatki se uporabljajo za učinkovitejšo organizacijo dela in s tem enakomerno obremenjenost vseh dostavljavcev.

Poleg omenjenega smo za Pošto Slovenije naredili tudi detekcijo tarifnih številk za carinsko deklaracijo, zaradi katerih je Slovenija tudi dobila pohvalo EU. Vzpostavili smo sistem, ki mu lahko v naravnem jeziku poveš, kaj je v paketu, in na podlagi tega se avtomatsko doda carinska tarifna številka, s čimer so se postopki pospešili in poenostavili.

V svojem portfoliu imamo tudi chat-bota za iskanje po zasebnih dokumentih (ki so za javne umetne inteligince nedostopni), samodejno izpolnjevanje dokumentov iz nestrukturiranih podatkov (npr. račun, ki je bil priponka emaila, samodejno vstavimo v elektronsko bazo), glasovno upravljanje avtodoma in načrtovanje počitnic, optimizacijo plana razvoza za GoOpti, sistem za planiranje lotanja in zlaganja izmenjevalcev toplote v Danfossu, s katerim so znatno povečali količino izdelkov, ki jih hkrati lotajo v peči, trenutno delamo na detekciji pranja denarja za Banko Slovenije.

Prvi projekt, s katerim smo začeli samostojno pot, je sistem Adria MACH za upravljanje avtodomov iz leta 2019, s čimer smo sicer pasiven trg zbudili in malo bolj premaknili k digitalizaciji.

Katere so ključne stvari za vas pri poslu za dosego cilja?

Glavni cilji so kakovostno opravljena storitev, dober produkt in zadovoljna stranka. Kako se to doseže, pa je odvisno od projekta. Vsem pa so skupni kakovostni razvojniki, ki delajo pri projektu, dober nadzor nad porabo stroškov in, kot opažam vedno bolj, sprotna in odkrita komunikacija s strankami. Sprotno usklajevanje prepreči in zmanjša nesporazume in nepotrebno nezadovoljstvo. V podjetju je 12 zaposlenih, skupaj s študenti in zunanjimi izvajalci pa 20, večinoma razvijalcev. Obenem tudi zelo dobro sodelujemo z Institutom Jožef Stefan.

Kaj pa so vaše največje vrline oziroma prednosti ter kaj vas motivira?

Rad gradim. Rešitve, produkte, podjetje. Izdelava stvari me veseli in tudi motivira. Če pomislim, katere osebnostne značilnosti so mi omogočile pot, ki sem si jo zastavil, po mojem mnenju izstopata predvsem dve: vztrajnost in sposobnost konsistentnega sledenja viziji oziroma zastavljenim ciljem, ki se navzven odraža kot selektivno ignoriranje ustaljenih praks oziroma pripravljenost na prevzemanje določenih tveganj – čeprav ni nujno, da bo sploh uspelo.

Kaj pa prosti čas?

Veselje in sprostitev mi prinašajo moja družina in moja dva predšolska otroka. Do pred dvema letoma sem tudi igral v nižji slovenski ligi nogomet, najprej v Škofji Loki, zatem v Ljubljani; po poškodbi pa zdaj še malo razmišljam, ali ga bom začel ponovno igrati. Vsak dan smo imeli treninge, tekme pa med konci tedna. Zame je bil to neke vrste odklop.

Otroka poskušam sicer malo navdušiti za nogomet in športe ter za računalnike, ne vem pa, ali jima bo to dolgoročno všeč.