Umirjanje slovenskega gospodarstva

Razmere v slovenskem gospodarstvu so se proti koncu lanskega leta še naprej izboljševale, a bolj umirjeno kot leto prej. Zaradi ohlajanja v glavnih trgovinskih partnericah se je upočasnila rast izvoza in rast v večini predelovalnih dejavnosti. Aktivnost v delu gospodarstva, ki je v večji meri odvisen od domačega povpraševanja, pa se je še naprej hitro povečeval, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Pričakovanja podjetij v glavnih trgovinskih partnericah so se v zadnjih mesecih še naprej zniževala, podobno tudi napovedi mednarodnih institucij glede njihove gospodarske rasti. »Posledično tudi pričakovanja v slovenskih podjetjih nakazujejo nadaljnje umirjanje rasti izvozno usmerjenega dela gospodarstva. Obeti za preostali del gospodarstva pa so še naprej ugodni,« pojasnjuje v. d. direktorja Umarja Maja Bednaš.

»Pri tem se je aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od domačega povpraševanja, v zadnjih mesecih še naprej hitro povečevala,« ugotavlja. V gradbeništvu je ob povečanih investicijah države, občin in infrastrukturnih podjetij rast izhajala predvsem iz segmenta inženirskih objektov. Rast gradbeništva, razpoložljivega dohodka gospodinjstev, večjega trošenja tujih turistov in nadaljnja rast zunanje trgovine so spodbujali nadaljevanje razmeroma visoke rasti prihodka v trgovini in drugih storitvenih dejavnostih.

Tudi v Banki Slovenije ocenjujejo, da je bilo zadnje lansko četrtletje glede na kazalnike zaupanja in aktivnosti relativno ugodno. Visoka rast naj bi se ohranila predvsem v gradbeništvu in nekaterih zasebnih storitvah.
 

Rast zaposlenosti visoka zaradi priliva tujcev

Brezposelnost se je v zadnjih mesecih še naprej umirjeno zmanjševala, rast zaposlenosti pa je ostala razmeroma visoka delno zaradi rastočega priliva tujih delavcev in vključevanja doslej neaktivnega prebivalstva na trg dela, ugotavljajo na Umarju.

Migracije postajajo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja delavcev vse pomembnejši, poudarjajo na Banki Slovenije. Primanjkuje predvsem srednje kvalificirane delovne sile, zato narašča zaposlovanje tujih državljanov.
V Slovenijo pride več tujcev, kolikor državljanov Slovenije domovino zapusti. Vendar sta izobrazbena in poklicna struktura tujih delavcev v povprečju slabši od strukture domačih delavcev. Po drugi strani se višje in visoko izobraženi odseljujejo, kar predstavlja za državo izgubljeni potencial po letih vlaganja v njihovo izobraževanje.

Med razlogi za te negativne trende je tudi struktura slovenskega gospodarstva z velikim deležem dejavnosti z relativno nizko dodano vrednostjo na zaposlenega. »Brez preskoka v ustvarjanje višje dodane vrednosti in neposrednih ukrepov za zadržanje najbolj izobraženih bi bila lahko prihodnja rast produktivnosti prenizka za hitrejše dohitevanje razvitejših držav, učinki staranja prebivalstva pa občutnejši,« poudarjajo v Banki Slovenije, kjer je vodenje prejšnji teden prevzel guverner Boštjan Vasle.
 

Višja cene storitev

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v Sloveniji povečuje. »Gospodinjstva so v več segmentih povečala svojo potrošnjo, kar velja predvsem za trajnejše blago in gostinske storitve. Hkrati pa podatki nakazujejo, da so še naprej povečevala delež privarčevanega dohodka,« pravi Maja Bednaš.

Krepitev storitvenega sektorja se odraža tudi v vse višji rasti cen storitev. K rasti cen življenjskih potrebščin so pretežni del lanskega leta poleg storitev pomembno prispevale tudi višje cene naftnih derivatov in hrane.
Ker so popustili cenovni pritiski iz tujine, se je sicer inflacija decembra znižala na 1,4 odstotka.