Univerza je dovoljevala 
dodatek − drugič

Ljubljana – Zadnje mesece, vse od decembrske ugotovitve inšpektorata za javni sektor, da je izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost nezakonito, smo od odgovornih na univerzi, trenutnih in nekdanjih, poslušali, da so si fakultete dodatek izplačevale brez vednosti univerze. Po januarskem »osebnem mnenju« trenutnega rektorja Ivana Svetlika dodatek »ne pripada ne vodilnim ne akademskemu osebju«, njegov predhodnik Stane Pejovnik pa je zatrjeval, da kot rektor ne bi dal soglasja za dodatek dekanu, »razen če bi na ravni univerze obstajal pravilnik, ki bi bil zakonit in bi veljal za vse fakultete enakopravno«. Takšnega pravilnika ni bilo.

Obstajata pa iz časa, ko je bil Pejovnik rektor, vsaj dva dokumenta, iz katerih je razvidno, da je univerza dodatek dovoljevala.

Prvi je odgovor ekonomske fakultete na notranjo revizijo, ki ga je univerza prejela sredi oktobra 2009, torej ko je Pejovnik začenjal svoj mandat. V reviziji so ugotovili, da si na fakulteti izplačujejo dodatek za stalno pripravljenost, in ji dali dve priporočili, kako to področje urediti - med njima ni zahteve, da izplačevanje prenehajo.

Da ta revizija obstaja, je že januarja na tiskovni konferenci razkrila dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Od takrat Pejovniku, kot kaže, revizije ni uspelo prebrati. Na naše vprašanje namreč v dveh dneh ni odgovoril, saj mora, kot je zapisal, »pregledati dokumente iz tistega časa«.

Konec januarja smo univerzo zato zaprosili za kopijo končnega poročila revizije in odziva fakultete na revizijsko poročilo. Oba dokumenta smo po posredovanju informacijskega pooblaščenca dobili na začetku aprila.

Revizijski pregled je trajal od marca do sredine junija 2009, ko je fakulteto vodil Dušan Mramor, univerzo pa Andreja Kocijančič. Program ukrepov kot odziv na končno poročilo je od fakultete prišel na univerzo oktobra, ko je bil rektor že Stane Pejovnik.

Z revizijo je univerza hotela preveriti, ali notranji nadzori pri določanju in izplačevanju plač na ekonomski fakulteti delujejo. Zanimalo jih je, ali so bile plače glede na sistemizacijo, pogodbo o zaposlitvi in pogoje za zasedbo delovnega mesta pravilno obračunane ter ali so bili določeni zaposleni upravičeni do izplačila delovne uspešnosti, nadomestila za praznik in dodatke k plači. Nepravilnosti so odkrili na sedmih področjih in skupaj določili enajst priporočil.

Univerza je fakulteti priporočila, da uskladi nekatere neusklajene opise delovnih mest posameznika z njihovo pogodo o zaposlitvi ter naziv delovnih mest, ki nekomu pripada po pogodbi, s tistim, za katerega dobiva plačo. Način opravljanja izmenskega dela naj fakulteta opredeli s pogodbo, saj so enemu od zaposlenih izplačali 81 ur dodatka, ki jih glede na časovni načrt, s katerim se beleži delovni čas zaposlenega, ni v celoti opravil. Po besedah pristojne službe je »pri ročnem preračunavanju ur izmenskega dela nastala napaka«, je zapisano v poročilu.

»Stalna pripravljenost se lahko odredi«

Poleg tega je univerzitetna revizijska služba pregledala tudi izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost. Iz analize plač za december 2008 so ugotovili, da je dodatek za to, da se zagotovita nemotena in pravočasna izvedba dejavnosti fakultete ter izpolnjevanje mednarodnih standardov kakovosti, prejelo 14 zaposlenih. Štirje od njih, ki so bili vključeni v vzorec revizije, so dobili izplačanih 184 ur dodatka, torej ravno toliko, kolikor je tisti mesec znašala celotna delovna obveznost. V enem primeru je zaposlena prejela poleg dodatka za stalno pripravljenost še dodatek za nadurno delo.

V poročilu celo zapišejo, da »kadar se potreba po nadurnem delu pojavi le občasno in nepredvidljivo ter zahteva takojšnje oziroma zelo hitro ukrepanje, se lahko zaposlenim, na določenih delovnih mestih, odredi stalna pripravljenost z namenom dosegljivosti, s katero se zagotavlja neprekinjeno opravljanje nalog«. Univerza fakulteti zato priporoča, da, prvič, z notranjim aktom med drugim določi delovna mesta, kje se stalna pripravljenost lahko odredi, naloge, ki morajo biti v času stalne pripravljenosti narejene, čas in način izvajanja pripravljenosti, med drugim tudi odzivni čas vrnitve na delo. Drugič, fakulteta naj zagotovi, da se stalna pripravljenost zaposlenemu odredi pisno, zunaj njegovega delovnega časa »zaradi potrebe njegovega prihoda na delo«.

Ta vsebina revizijskega poročila in priporočil pa je nepričakovana, če poznamo izjave sedanjega in prejšnjega rektorja ljubljanske univerze. Vodstvo univerze je namreč ves čas zatrjevalo, da so si fakultete dodatek izplačevale brez vedenja univerze.

Kocijančičeva: Nihče me ni obvestil o dodatku

Nekatere fakultete so dodatek začele izplačevati leta 2008, ko je bila rektorica Andreja Kocijančič. Ta trdi, da za izplačevanje »ni vedela«, nihče je ni obvestil o tem. Z glavnim tajnikom Mirkom Pečaričem, ki je, kot pravi, že takrat opozarjal, da je uvedba dodatka nedopustna, se Kocijančičeva, trdi, v času njegovega dela na univerzi nikoli ni pogovarjala o stalni pripravljenosti. Notranja revizija univerze pa je samostojna služba, ki »poročila pošilja neposredno, brez podpisa rektorja«. Revizijska služba ji o ugotovitvah ni poročala, »morda je krivo to, da je poročilo nastalo julija oziroma avgusta in sem v tem času že zapuščala univerzo«. Na mestu rektorja jo je nasledil Stane Pejovnik.

Že drugi dokument, ki bi ga Pejovnik moral poznati

»Mandat rektorja sem nastopil oktobra 2009, zato moram pregledati dokumente iz tega časa. Odgovor boste prejeli v roku, ki ga predpisuje zakon,« je Pejovnik zapisal po tem, ko smo ga v ponedeljek popoldne vprašali, ali pozna odziv ekonomske fakultete na revizijsko poročilo. Pejovnik je sicer še po tem, ko je Tekavčičeva že javno povedala, da obstaja revizija, trdil, da ni vedel, da si nekatere fakultete izplačujejo dodatek.

To je že drugi dokument, iz katerega ni razvidno le, da so na univerzi vedeli, da si nekatere fakultete izplačujejo dodatek, temveč celo, da so izplačevanje tega dovoljevali. Že sredi marca smo namreč objavili sistemizacijo delovnih mest na fakulteti za matematiko in fiziko, po kateri dekanu in prodekanom za zagotovitev nemotenega dela »pripada« dodatek za stalno pripravljenost. Ta dokument je bil potrjen z žigom univerze in faksimilom Pejovnikovega podpisa. Sam trdi, da so dokument pripravile strokovne službe in da z dopisom ni bil seznanjen. »S to izjavo pa dopisu ne odrekam pravne veljavnosti, izjavljam le, da ga nisem osebno podpisal in da nisem poznal njegove vsebine,« nam je marca odgovoril Pejovnik.

Služba za notranjo revizijo mora poročati rektorju in upravnemu odboru

Ta dokument, kot priznava Pejovnik, je pravno veljaven. Prav rektor pa je tisti, ki je po zakonu odgovoren za zakonito delovanje univerze. Zato je služba za notranjo revizijo po pravilniku o njenem delovanju dolžna poročati o izvršenem letnem načrtu dela, o pomembnejših ugotovitvah iz posameznih pregledov in uresničevanju priporočil za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti vsaj enkrat na leto prav rektorju, pa tudi upravnemu odboru. Če Pejovnik dodatka ni poznal iz prve roke, pa ga je takratni predsednik upravnega odbora univerze. To je bil kar dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor, ki je dodatek na fakulteti, ki jo je vodil, delil in tudi prejemal.