»Upam, da je korona prinesla konec liberalnemu kapitalizmu«
Slovenski ekonomist Jože Mencinger je v pogovoru za srbski časnik spomnil, da zdaj tudi tisti, ki ne verjamejo v državo, od nje pričakujejo pomoč.
Odpri galerijo
SLOVENIJA, LJUBLJANA, 18.04.2012 - JOŽE MENCINGER, univerzitetni profesor na Ekonomski fakulteti. FOTO:ROMAN ŠIPIČ/DELO Foto Šipić Roman
Ljubljana – Očitno je, da liberalni kapitalizem ne deluje, spreminja se odnos do države celo pri dosedanjih ostrih nasprotnikih močne države, priljubljen pa postaja tudi univerzalni temeljni dohodek, tako je med drugim o velikih spremembah, ki jih je prinesla pandemija, za srbski dnevnik Včernje novosti govoril ekonomist Jože Mencinger.
Intervju s prvim gospodarskim ministrom samostojne Slovenije je en od najbolj branih srbskih časopisov objavil v veliki praznični številki. Po koncu pandemije Mencinger pričakuje velike spremembe v svetovnem gospodarstvu, a kakšne bodo te spremembe, ni napovedal.
»Gre za največjo spremembo po drugi svetovni vojni ali po razpadu socializma. Za zdaj se zdi, da bo najbolj trpela globalizacije. Gospodarstva se zapirajo, promet je praktično ustavljen, vsak rešuje svojo kožo in vrača se lokalizacija z nacionalno državo, ki rešuje vse probleme,« pravi nekdanji rektor ljubljanske univerze.
Po moči bi sedanja kriza lahko bila podobna veliki krizi iz 30. let prejšnjega stoletja, vendar pa je tista kriza bila kriza premajhnega povpraševanja in napačne ekonomske politike, naslonjene predvsem na varčevanje, sedanja kriza pa je sočasno kriza povpraševanja in ponudbe. Spomnil je, da so začasno zaprte tudi tovarne, ki bi imele dovolj povpraševanja in bi lahko delale, hoteli, turizem in promet so se praktično ustavili.
Kot prednost Srbije v sedanjem položaju Mencinger ocenjuje njeno relativno zaprtost ter povezanost s podeželjem, kot prednost se v primerjavi s Slovenijo utegne izkazati tudi to, da Srbija ni del EU in se lažje naslanja na velik trg Rusije.
O perspektivi Evropske unije je dejal, da je bil vstop v EU za Slovenijo edina alternativa, a se je EU v krizi izkazala za nemočno. Vsaka članica svoje probleme rešuje na svoj način, od zelo liberalnega švedskega pristopa, do številnih drugih držav, kjer so se zatekli k strožjim ukrepom.
»Lahko trdimo, da mnoge vlade izkoriščajo epidemijo za svojo politiko, ki temelji na ustrahovanju prebivalstva. Tu je naš premier še posebno uspešen. S svojimi ljudmi zamenjuje vse, ki jih ima za sovražnike, to pa so tisti, ki ne delijo njegovega mišljenja. Ob tem, ker dovolj dobro obvlada položaj in zaradi gospodarskih ukrepov, postaja vse bolj popularen,« pravi Mencinger, ki pa pričakuje, da utegnejo korupcijske afere okoli nabave zaščitne opreme, nekoliko spremeniti položaj.
Sogovornik je ponovil svoje dobro znano stališče, da je treba velik del gospodarstva zadržati v domači lasti. To, da država nima svojega letalskega prevoznika in da je glavno letališče v tuji lasti, je po njegovi oceni Slovenijo pahnilo v odvisnost od tujcev pri nabavi zaščitne opreme, kitajski lastnik pa v Gorenju množično odpušča in to opravičuje s posledicami epidemije.
Intervju s prvim gospodarskim ministrom samostojne Slovenije je en od najbolj branih srbskih časopisov objavil v veliki praznični številki. Po koncu pandemije Mencinger pričakuje velike spremembe v svetovnem gospodarstvu, a kakšne bodo te spremembe, ni napovedal.
»Gre za največjo spremembo po drugi svetovni vojni ali po razpadu socializma. Za zdaj se zdi, da bo najbolj trpela globalizacije. Gospodarstva se zapirajo, promet je praktično ustavljen, vsak rešuje svojo kožo in vrača se lokalizacija z nacionalno državo, ki rešuje vse probleme,« pravi nekdanji rektor ljubljanske univerze.
Po moči bi sedanja kriza lahko bila podobna veliki krizi iz 30. let prejšnjega stoletja, vendar pa je tista kriza bila kriza premajhnega povpraševanja in napačne ekonomske politike, naslonjene predvsem na varčevanje, sedanja kriza pa je sočasno kriza povpraševanja in ponudbe. Spomnil je, da so začasno zaprte tudi tovarne, ki bi imele dovolj povpraševanja in bi lahko delale, hoteli, turizem in promet so se praktično ustavili.
Kot prednost Srbije v sedanjem položaju Mencinger ocenjuje njeno relativno zaprtost ter povezanost s podeželjem, kot prednost se v primerjavi s Slovenijo utegne izkazati tudi to, da Srbija ni del EU in se lažje naslanja na velik trg Rusije.
O perspektivi Evropske unije je dejal, da je bil vstop v EU za Slovenijo edina alternativa, a se je EU v krizi izkazala za nemočno. Vsaka članica svoje probleme rešuje na svoj način, od zelo liberalnega švedskega pristopa, do številnih drugih držav, kjer so se zatekli k strožjim ukrepom.
»Lahko trdimo, da mnoge vlade izkoriščajo epidemijo za svojo politiko, ki temelji na ustrahovanju prebivalstva. Tu je naš premier še posebno uspešen. S svojimi ljudmi zamenjuje vse, ki jih ima za sovražnike, to pa so tisti, ki ne delijo njegovega mišljenja. Ob tem, ker dovolj dobro obvlada položaj in zaradi gospodarskih ukrepov, postaja vse bolj popularen,« pravi Mencinger, ki pa pričakuje, da utegnejo korupcijske afere okoli nabave zaščitne opreme, nekoliko spremeniti položaj.
Sogovornik je ponovil svoje dobro znano stališče, da je treba velik del gospodarstva zadržati v domači lasti. To, da država nima svojega letalskega prevoznika in da je glavno letališče v tuji lasti, je po njegovi oceni Slovenijo pahnilo v odvisnost od tujcev pri nabavi zaščitne opreme, kitajski lastnik pa v Gorenju množično odpušča in to opravičuje s posledicami epidemije.
