Uprava kupuje, analitiki ostajajo optimisti

NLB je v prvem polletju ustvarila 274,4 milijona evrov čistega dobička, lani pa v celotnem letu 514,6 milijona evrov. V tem obdobju je izplačala 128,6 milijona evrov dividend, pri čemer cilja, da bodo izplačila predstavljala 50 do 60 odstotkov letnega dobička. Po trenutnem tečaju to pomeni dividendni donos skoraj osem odstotkov, kar presega povprečje bančnega sektorja. Druga tranša letošnjih dividend je predvidena za december, ob potrditvi na skupščini pa bi skupno izplačilo za leto 2025 doseglo 257 milijonov evrov.

Kljub skorajda prepolovitvi euribora v zadnjem dobrem letu dni je NLB uspelo povečati celotne prihodke. Foto Leon Vidic

Kljub skorajda prepolovitvi euribora v zadnjem dobrem letu dni je NLB uspelo povečati celotne prihodke. Pri tem ima v portfelju veliko variabilno obrestovanih kreditov, kar jo je v obdobju rasti obrestnih mer močno podprlo, ob njihovem padcu pa potrjuje njeno sposobnost fokusiranja tudi na rast drugih virov prihodkov in ohranjanja visoke dobičkonosnosti.

Osebni nakupi delnic članov uprave, vključno s predsednikom Blažem Brodnjakom, predstavljajo interni signal usklajenosti interesov z delničarji in zaupanja v izvajanje strategije. Četudi je prepolovitev euribora pritisk na obrestne prihodke, uprava z nakupi implicitno sporoča, da vidi prostor za nadaljnjo rast vrednosti prek pospešene kreditne aktivnosti, večjega deleža prihodkov iz provizij, stroškovne discipline, integracije leasing poslov ter prihodnjih pozitivnih učinkov na dobiček današnjih investicij v IT. To je jasen signal, da uprava verjame, da kombinacija kapitalske moči, dividendne politike in ciljev za 2030 še vedno ni v celoti vračunana v borzno ceno.

PD3_Indeksi Foto Gm Igd

Strategija 2030 predvideva podvojitev prihodkov (z več kot 1,1 milijarde na več kot dve milijardi evrov) in dobička (s pol milijarde na več kot eno milijardo evrov), izboljšanje stroškovne učinkovitosti (CIR manj kot 45 odstotkov), ohranitev visokega ROE (več kot 15 odstotkov), dvig izplačilnega razmerja dividend proti 50 do 60 odstotkov.

Na zunanji strani se s tem ujemajo tudi pogledi tržnih analitikov, kjer konsenz ostaja izrazito pozitiven. Ključni argumenti v ozadju so stabilna dobičkonosnost kljub nižjim obrestim, dobro razmerje stroškovne učinkovitosti, robusten kapitalski položaj in nadpovprečen dividendni donos. Ko se takšna analitična slika poravna z notranjimi signali uprave, dobimo konsistenten okvir, ki podpira tezo o nadaljnjem ustvarjanju vrednosti za delničarje.

Kapitalsko in likvidnostno sliko NLB utrjujeta CET1 s 15,1 odstotka (najkakovostnejši kapital glede na tveganja) in TCR z 18,4 odstotka (skupna kapitalska moč), medtem ko LTD s 76,5 odstotka (posojila/depoziti; nižje pomeni več likvidnosti) pomeni obilno rezervo za nadaljnjo rast. Do, recimo, nivoja LTD 90 odstotkov približno deset do 12 odstotkov bilance prinaša skromnejši donos. Ta presežek predstavlja oportunitetni potencial, bodisi za prevzeme bodisi kot izhodišče za dobičkonosnejšo uporabo ob primernih tržnih razmerah.

Avtor je lastnik delnic NLB.