V državah z evrom v tretjem četrtletju odboj BDP navzgor
Poletno okrevanje po globokem spomladanskem padcu, medletno pa je bil BDP za dobre štiri odstotke nižji kot v tretjem četrtletju 2019, ugotavlja Eurostat.
Odpri galerijo
Gospodarski podatki za tretje četrtletje so pričakovano boljši od drugega, zdaj pa se po oceni ECB gospodarske razmere v Evropi znova slabšajo. FOTO: Swen Pfoertner/Pool via REUTERS/
Ljubljana - Gospodarstvo v evrskem območju je v obdobju od začetka julija do konca septembra okrevalo hitreje od pričakovanj. BDP v državah z evrom se je po rekordnem, 11,8-odstotnem skrčenju v drugem četrtletju v tretjem povečal za 12,7 odstotka, kažejo podatki statističnega organa EU Eurostata. Na letni ravni pa je bil BDP v 19 državah z evrom kljub temu za dobre štiri odstotke nižji kot v tretjem četrtletju 2019.
Naša največja gospodarska partnerica Nemčija je po skoraj desetodstotnem padcu v drugem četrtletju nato v tretjem zabeležila močno, 8,2-odstotno rast, kar presega poprejšnje napovedi, glavni vzroki pa so višja zasebna potrošnja, povečane naložbe v opremo in močna rast nemškega izvoza. Posledično je nemška vlada danes rahlo izboljšala gospodarsko napoved za letos, in sicer po novem namesto 5,8-odstotnega predvideva 5,5-odstotni letni upad BDP.
Po globokem upadu v drugem četrtletju je v tretjem prišlo do odboja tudi v drugih državah, najvišjo, več kot 18-odstotno gospodarsko rast v primerjavi s četrtletjem prej so tako zabeležil v Franciji, v Španiji in Italiji, pa je bila četrtletna rast več kot 16-odstotna, poroča Eurostat. Podatki v vseh državah kažejo na medletni upad v primerjavi s tretjem četrtletjem lani, največji, 8,7-odstotni medletni gospodarski padec pa je zabeležila Španija.
Slovenija v omenjene statistike ni vključena, podatke o gibanju BDP v tretjem četrtletju bo Surs predstavil prihodnji mesec.
Prva objava BDP v EU-27, območju evra ter za nekaj ključnih držav EU-27 je pokazala, da »so bili poslovni trendi med julijem in septembrom pretežno pozitivni oziroma nad pričakovanimi. BDP v območju evra je glede na predhodno četrtletje zrasel skoraj za 13 odstotkov (naša ocena je bila 8,4 odstotka), na medletni ravni pa se je padec znižal na 4,3 odstotka. Povprečen padec BDP v prvih 3. četrtletjih je tako na medletni ravni znašal 7,5 odstotka, kar je manj od ocenjenega padca EK (-8,7 odstotka) za celotno leto 2020,« se je na podatke odzval glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Pričakuje, da se bo medletni padec v zadnjem četrtletju nekoliko povečal (na -6,5 odstotka), pri čemer bo industrija v povprečju poslovala z relativno nižjim upadom kot storitveni del gospodarstva. Padec v območju evra bo tako vseeno nižji kot je to evropska komisija pričakovala v poletnih mesecih in bo med sedem in osem odstotki na letni ravni. Z vidika turizma bodo tokrat nekoliko bolj prizadeta gospodarstva, kjer je močan zimski turizem, predvsem Avstrija, delno Italija.
Pogled na 10 evropskih gospodarstev, ki so objavila BDP v 3. četrtletju po Ivančevem mnenju kaže, »da so se gospodarstva srednje Evrope gibala relativno usklajeno. Padec je bil nekoliko večji v Španiji, ker je kasneje izšla iz omejitvenih ukrepov in zaradi izpada v turizmu. Zopet sta jo precej dobro odnesli tako Litva in Latvija, kjer je bil padec nižji kot v drugih državah. V Latviji je bil upad nižji zaradi nizke povprečne naseljenosti države, kar je tudi vodilo do manjše uporabe zajezitvenih ukrepov. V Litvi je bi padec podpovprečen, ker so podporni ukrepi gospodarstvu dosegli 10 odstotkov BDP. Vlada je pospešila javni investicijski program, tudi z večjim sofinanciranjem projektov na področju podnebne vzdržnosti.«
Naša največja gospodarska partnerica Nemčija je po skoraj desetodstotnem padcu v drugem četrtletju nato v tretjem zabeležila močno, 8,2-odstotno rast, kar presega poprejšnje napovedi, glavni vzroki pa so višja zasebna potrošnja, povečane naložbe v opremo in močna rast nemškega izvoza. Posledično je nemška vlada danes rahlo izboljšala gospodarsko napoved za letos, in sicer po novem namesto 5,8-odstotnega predvideva 5,5-odstotni letni upad BDP.
Po globokem upadu v drugem četrtletju je v tretjem prišlo do odboja tudi v drugih državah, najvišjo, več kot 18-odstotno gospodarsko rast v primerjavi s četrtletjem prej so tako zabeležil v Franciji, v Španiji in Italiji, pa je bila četrtletna rast več kot 16-odstotna, poroča Eurostat. Podatki v vseh državah kažejo na medletni upad v primerjavi s tretjem četrtletjem lani, največji, 8,7-odstotni medletni gospodarski padec pa je zabeležila Španija.
Slovenija v omenjene statistike ni vključena, podatke o gibanju BDP v tretjem četrtletju bo Surs predstavil prihodnji mesec.
Ivanc: letni padec v območju evra bo nižji od pričakovanj
Prva objava BDP v EU-27, območju evra ter za nekaj ključnih držav EU-27 je pokazala, da »so bili poslovni trendi med julijem in septembrom pretežno pozitivni oziroma nad pričakovanimi. BDP v območju evra je glede na predhodno četrtletje zrasel skoraj za 13 odstotkov (naša ocena je bila 8,4 odstotka), na medletni ravni pa se je padec znižal na 4,3 odstotka. Povprečen padec BDP v prvih 3. četrtletjih je tako na medletni ravni znašal 7,5 odstotka, kar je manj od ocenjenega padca EK (-8,7 odstotka) za celotno leto 2020,« se je na podatke odzval glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Pričakuje, da se bo medletni padec v zadnjem četrtletju nekoliko povečal (na -6,5 odstotka), pri čemer bo industrija v povprečju poslovala z relativno nižjim upadom kot storitveni del gospodarstva. Padec v območju evra bo tako vseeno nižji kot je to evropska komisija pričakovala v poletnih mesecih in bo med sedem in osem odstotki na letni ravni. Z vidika turizma bodo tokrat nekoliko bolj prizadeta gospodarstva, kjer je močan zimski turizem, predvsem Avstrija, delno Italija.
Pogled na 10 evropskih gospodarstev, ki so objavila BDP v 3. četrtletju po Ivančevem mnenju kaže, »da so se gospodarstva srednje Evrope gibala relativno usklajeno. Padec je bil nekoliko večji v Španiji, ker je kasneje izšla iz omejitvenih ukrepov in zaradi izpada v turizmu. Zopet sta jo precej dobro odnesli tako Litva in Latvija, kjer je bil padec nižji kot v drugih državah. V Latviji je bil upad nižji zaradi nizke povprečne naseljenosti države, kar je tudi vodilo do manjše uporabe zajezitvenih ukrepov. V Litvi je bi padec podpovprečen, ker so podporni ukrepi gospodarstvu dosegli 10 odstotkov BDP. Vlada je pospešila javni investicijski program, tudi z večjim sofinanciranjem projektov na področju podnebne vzdržnosti.«
