V letu 2019 polovico nižji stroški za uporabnike spletnega bančništva

Plačilne storitve bank in hranilnic v Sloveniji so bile v letu 2019 večinoma dražje, polovično nižji stroški poslovanja so bili za uporabnike spletnih bank.
Fotografija: Banka Slovenije od leta 2007 izdaja pregled cen med bankami, ki omogoči lažjo primerjavo za uporabnike. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Banka Slovenije od leta 2007 izdaja pregled cen med bankami, ki omogoči lažjo primerjavo za uporabnike. FOTO: Leon Vidic/Delo

Banka Slovenije od leta 2007 pripravlja pregled cen bančnih storitev, ki omogoča primerjavo med bankami in tudi med leti. Podatki služijo primerjavi bančnih ponudnikov, ki jih lahko uporabniki zamenjajo.
 

NLB je najdražja banka za fizične osebe, ki poslujejo preko spletne banke, medtem ko je nacenejša Primorska hranilnica Vipava. FOTO: Vidic Leon/Delo
NLB je najdražja banka za fizične osebe, ki poslujejo preko spletne banke, medtem ko je nacenejša Primorska hranilnica Vipava. FOTO: Vidic Leon/Delo
Precejšen prihranek z zamenjavo banke


Analiza vključuje pregled enakih storitev vseh bank, kar uporabnikom omogoči primerjavo bank in izbiro najcenejše banke. Pri fizičnih osebah se je kot najcenejša banka za e-komitente izkazala Primorska hranilnica Vipava, najdražja pa NLB. Za tradicionalne komitente, ki ne uporabljajo spletnega bančništva je najcenejša Delavska hranilnica, izrazito najdražja pa Sberbank.

Fizična oseba, ki večinoma posluje na tradicionalen način preko okenca, lahko zgolj z zamenjavo banke letno prihrani tudi do 232,56 evrov, medtem ko lahko uporabniki spletnega bančništva z zamenjavo ponudnika prihranijo le do 24,74 evrov letno.



Prihranek pravnih oseb je zaradi večjega obsega poslovanja še večji, zagotavljajo pri BS. Pravna oseba lahko kot tradicionalni komitent z zamenjavo ponudnika prihrani več kot 1000 evrov letno, prihranek je nekoliko manjši pri zamenjavi ponudnika spletne banke.


Bančne plačilne storitve so se lani podražile


Stroški poslovanja so skoraj za polovico manjši za komitente, ki poslujejo preko elektronske banke, v primerjavi s stroški tradicionalnih komitentov, ki poslujejo preko okenca. Banka Slovenije takšno razliko pripisuje cenovni politiki, s katero se komitente usmerja na bolj učinkovite elektronske načine poslovanja.

Cene nadomestil plačilnih storitev so se v lanskem letu za fizične osebe v povprečju zvišale 3,75 odstotkov, za pravne pa 2,48 odstotkov. Najbolj se je zvišalo izvajanje plačil fizičnih oseb preko okenca (za 18 odstotkov), ob tem pa so se najbolj znižala zunanja plačila s trajnim nalogom fizičnih oseb (za 2 odstotka).

Preberite še:

Komentarji: