V Nemčiji spet več izbire pri ogrevanju

Predlog mora sicer potrditi še nemški parlament, vendar že zdaj pomeni pomemben premik v energetski politiki največjega evropskega gospodarstva. Nemčija s tem sporoča, da prehod v nizkoogljično družbo ne more temeljiti zgolj na omejevanju izbire gospodinjstev glede sistema ogrevanja in prepovedovanju posameznih tehnologij.

Prejšnji zakon, sprejet leta 2023, je zahteval, da morajo novi ogrevalni sistemi uporabljati najmanj 65 % obnovljivih virov energije. V praksi je to pomenilo predvsem vgradnjo toplotnih črpalk, priključevanje na daljinsko ogrevanje ali uporabo biomase, klasični plinski kotli pa so bili praktično izrinjeni s trga, čeprav formalno niso bili povsem prepovedani.

Nova nemška vlada zdaj priznava, da je bil tak pristop za številna gospodinjstva finančno zahteven in v nekaterih objektih tudi težko izvedljiv.

Nemčija tako želi spet omogočiti večjo tehnološko nevtralnost in ohraniti možnost izbire med različnimi načini ogrevanja. Reforma znova omogoča vgradnjo plinskih kotlov tako v obstoječe stavbe kot tudi v novogradnje, kar je pomemben odmik od dosedanje politike omejevanja posameznih tehnologij.

Zvezna ministrica za gospodarske zadeve in energijo Katherina Reiche je ob predstavitvi reforme poudarila: »Nadomeščamo zakon, ki je v javnosti povzročil veliko negotovosti, z zakonom, ki temelji na zaupanju, odprtosti do različnih tehnologij in izvedljivosti. Z novim zakonom o modernizaciji stavb želimo podnebno politiko znova približati vsakdanjemu življenju: manj ideologije, več pragmatizma, več predvidljivosti in več svobode za lastnike, najemnike in podjetja.«

Pomembno pa je, da Nemčija pri tem ne opušča podnebnih ciljev. Prejšnji zakon je breme prehoda v veliki meri nalagal predvsem lastnikom stavb, nova reforma pa več pozornosti namenja tudi postopnemu razogljičenju energentov in obstoječe infrastrukture. Večjo vlogo pri doseganju podnebnih ciljev bodo tako imela energetska podjetja, dobavitelji plina in upravljavci omrežij, ki bodo morali postopno povečevati delež obnovljivih plinov, predvsem biometana in drugih nizkoogljičnih plinov v omrežju.

Gre za pomembno sporočilo tudi drugim evropskim državam. Energetski prehod mora biti izvedljiv, družbeno sprejemljiv in stroškovno vzdržen. Ohranjanje in postopno razogljičenje obstoječe plinovodne infrastrukture lahko pomembno prispeva k zanesljivosti oskrbe, nižjim stroškom za gospodinjstva in hitrejšemu doseganju podnebnih ciljev.

---

Naročnik oglasne vsebine je GIZ