»V Sloveniji ni proizvodnje zaščitne opreme«
Težave z zaščitno opremo imajo vse države, ki se spopadajo s koronavirusom
Odpri galerijo
Največ povprašujejo podjetja in tudi državne ustanove, in sicer po maskah. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – V Sloveniji tako rekoč ni proizvodnje zaščitne opreme, pravi Janez Hadalin, lastnik podjetja za preskrbo z zaščitno opremo Zavas. Opreme primanjkuje, proizvajalci ne potrjujejo več dobavnih rokov, države neposredno vzpostavljajo stike s proizvajalci, našteva sogovornik: »Trenutno se dogaja kanibalizem.«
Medtem ko se v državnih blagovnih rezervah utapljajo v klicih in elektronskih sporočilih povpraševalcev po zaščitnih sredstvih, smo poskušali ugotoviti, kako je država na sistemski ravni poskrbela za vzpostavitev samopreskrbe z zaščitnimi sredstvi.
Obrambni načrti, ki so nekoč za ključna podjetja in celotno kritično infrastrukturo natanko določali, kako se preoblikujejo v primeru krize, so bili opuščeni že pred več kot 15 leti. Takrat se je tovrstno načrtovanje, predvideno pretežno za primer vojne, upravičeno zdelo povsem odvečno in je bilo povezano z določenimi stroški za podjetje.
Zdaj je krizno načrtovanje bistveno bolj prožno zastavljeno, morebitne spremembe proizvodnih programov pa v primeru krize sproti usklajujeta ministrstvo za gospodarstvo in direktorat za obrambne zadeve pri obrambnem ministrstvu.
Po izbruhu epidemije so nekatera podjetja začela proizvajati zaščitno opremo. Novice o tem so prišle iz Kitajske, Hrvaške, pa tudi slovensko podjetje Boxmark, ki sicer šiva prevleke za avtomobile in letala, je napovedalo izdelavo mask za potrebe vlade. Čeprav za veliko zaščitne opreme tehnološki postopek morda ni zahteven in ima več slovenskih podjetij stroje za njeno izdelavo, ta ni preprosta, saj je treba dobiti tudi primerne materiale.
Proizvodnja zaščitne opreme je v državah s poceni delovno silo, pravi Janez Hadalin: »V Sloveniji verjetno nikoli ne bo proizvajalcev te opreme. Morda bi morali imeti večje državne zaloge za takšne primere.« Težave z opremo imajo sicer vse države, ki se spopadajo s pandemijo.
Podjetje Kimi iz Trzina z razkužili za roke in površine preskrbuje predvsem bolnišnice, zdravstvene domove in domove upokojencev ter podjetja. Pogovori potekajo tudi z zavodom za blagovne rezerve, pravi direktorica podjetja Mateja Imperl. »Aktivno se ukvarjamo z nabavo materialov in surovin za proizvodnjo. Ker smo edini ponudnik dezinfekcijskih sredstev za roke, ki ima v akreditiranih laboratorijih opravljene potrebne teste učinkovitosti in je v teh razmerah sposoben preskrbovati slovenski trg, smo v nabavnih aktivnostih učinkoviti. Količine materialov in surovin imamo naročene in potrjene tudi za naprej,« dodaja.
»Na dan dobimo dvesto klicev in dvesto elektronskih pisem za nakup zaščitne opreme,« pravi Hadalin. Največ povprašujejo podjetja in tudi državne ustanove, in sicer po maskah. Nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem je nastalo sredi prejšnjega meseca, v kasnejših tednih pa je zaščitne opreme vse bolj primanjkovalo, pove Janez Hadalin: »Opreme zmanjkuje, respiratorne zaščite, torej mask, ni več.«
Po zaščitni opremi veliko povprašujejo tudi podjetja, saj je pomembna za nadaljevanje proizvodnje.
Medtem ko se v državnih blagovnih rezervah utapljajo v klicih in elektronskih sporočilih povpraševalcev po zaščitnih sredstvih, smo poskušali ugotoviti, kako je država na sistemski ravni poskrbela za vzpostavitev samopreskrbe z zaščitnimi sredstvi.
Obrambni načrti, ki so nekoč za ključna podjetja in celotno kritično infrastrukturo natanko določali, kako se preoblikujejo v primeru krize, so bili opuščeni že pred več kot 15 leti. Takrat se je tovrstno načrtovanje, predvideno pretežno za primer vojne, upravičeno zdelo povsem odvečno in je bilo povezano z določenimi stroški za podjetje.
Zdaj je krizno načrtovanje bistveno bolj prožno zastavljeno, morebitne spremembe proizvodnih programov pa v primeru krize sproti usklajujeta ministrstvo za gospodarstvo in direktorat za obrambne zadeve pri obrambnem ministrstvu.
Po izbruhu epidemije so nekatera podjetja začela proizvajati zaščitno opremo. Novice o tem so prišle iz Kitajske, Hrvaške, pa tudi slovensko podjetje Boxmark, ki sicer šiva prevleke za avtomobile in letala, je napovedalo izdelavo mask za potrebe vlade. Čeprav za veliko zaščitne opreme tehnološki postopek morda ni zahteven in ima več slovenskih podjetij stroje za njeno izdelavo, ta ni preprosta, saj je treba dobiti tudi primerne materiale.
Preberite tudi: V Boxmarku bodo šivali zaščitne maske za državo.
V lekarnah nekatere zaščitne opreme ni več mogoče dobiti.
Foto Jure Eržen/Delo
Foto Jure Eržen/Delo
Podjetja iščejo opremo
Proizvodnja zaščitne opreme je v državah s poceni delovno silo, pravi Janez Hadalin: »V Sloveniji verjetno nikoli ne bo proizvajalcev te opreme. Morda bi morali imeti večje državne zaloge za takšne primere.« Težave z opremo imajo sicer vse države, ki se spopadajo s pandemijo.
Podjetje Kimi iz Trzina z razkužili za roke in površine preskrbuje predvsem bolnišnice, zdravstvene domove in domove upokojencev ter podjetja. Pogovori potekajo tudi z zavodom za blagovne rezerve, pravi direktorica podjetja Mateja Imperl. »Aktivno se ukvarjamo z nabavo materialov in surovin za proizvodnjo. Ker smo edini ponudnik dezinfekcijskih sredstev za roke, ki ima v akreditiranih laboratorijih opravljene potrebne teste učinkovitosti in je v teh razmerah sposoben preskrbovati slovenski trg, smo v nabavnih aktivnostih učinkoviti. Količine materialov in surovin imamo naročene in potrjene tudi za naprej,« dodaja.
»Na dan dobimo dvesto klicev in dvesto elektronskih pisem za nakup zaščitne opreme,« pravi Hadalin. Največ povprašujejo podjetja in tudi državne ustanove, in sicer po maskah. Nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem je nastalo sredi prejšnjega meseca, v kasnejših tednih pa je zaščitne opreme vse bolj primanjkovalo, pove Janez Hadalin: »Opreme zmanjkuje, respiratorne zaščite, torej mask, ni več.«
Po zaščitni opremi veliko povprašujejo tudi podjetja, saj je pomembna za nadaljevanje proizvodnje.
