V Sloveniji pojemo čedalje več uvožene hrane

Ljubljana – Prehranska varnost ali zanesljiva preskrba s hrano je že pred časom postala prednostna razvojna naloga Slovenije, zapisana tudi v strateških usmeritvah do leta 2020. Še posebej ob neusmiljenih podatkih o upadanju pridelave ključnih kmetijskih pridelkov, zmanjševanju deleža samopreskrbe in povečevanju odvisnosti od uvoza.

Po različnih raziskavah in javnomnenjskih anketah Slovenci pri nakupih hrane dajemo prednost domačim živilom, hrani, ki je pridelana v Sloveniji. Koliko jih to hrano tudi v resnici kupuje, je že drugo vprašanje, saj je nemalokrat cena tista, ki na koncu odloči, kaj damo v nakupovalno košarico. Ker je doma pridelano pogosto dražje od uvoženega, kljub poudarjanju prednosti hrane iz bližine – in iz bližine je vsa v Sloveniji pridelana hrana – domači kupci pogosteje kupujejo tisto, kar prenese njihov proračun. Zato tudi niso aktivni pospeševalci domače proizvodnje. Ali se je v zadnjem letu res kaj premaknilo, bomo lahko ocenjevali čez leto, dve.

Za zdaj pa je jasno, kot kažejo zbrani podatki Statističnega urada RS (Surs), predstavljeni v brošuri Nekaj ščepcev podatkov o hrani avtorice Špele Gale, da se je domača proizvodnja kmetijskih proizvodov med leti 2004 in 2013 zmanjšala za 41 odstotkov, prav tako se je zmanjšala tudi skupna količina domače potrošnje, in sicer za 21 odstotkov.

Ker Slovenija z domačo proizvodnjo ne zadosti svojim potrebam po kmetijskih proizvodih, okoli 60 odstotkov hrane uvažamo. Leta 2013 smo uvozili 955.000 ton hrane, 37 odstotkov iz sosednjih držav.

Stalni presežki le pri perutnini

Stalni presežki pri samopreskrbi so se v obdobju 2004–2013 pojavljali le pri perutninskem mesu; presežki pri govejem in konjskem mesu ter medu so se pojavili v posameznih letih. Najslabše je bilo pri zelenjavi (stopnja samopreskrbe pod 40 odstotki), žitih (nad 50 odstotkov), krompirju (okoli 60 odstotkov) ter svinjini (v povprečju 60 odstotkov).

Pri krompirju je bilo najbolje leta 2004, ko je bilo pridelanih 86 odstotkov vseh potrebnih količin krompirja. Do lani je ta delež oskrbe z domačim pridelkom padel na 46 odstotkov – zmanjševanje domače proizvodnje krompirja je bilo hitrejše od zmanjševanja domače porabe. Lani smo za prehrano porabili 123.000 ton krompirja ali za 19 odstotkov manj kot leta 2004. Zaradi stalnega zmanjševanja površin, namenjenih sajenju krompirja, se je v tem obdobju najizraziteje zmanjšala proizvodnja krompirja, lani ga je bilo le 62.000 ton.

Manjša poraba in podvojen uvoz mesa

Uvoz kmetijskih pridelkov se je v obdobju 2004–2013 povečal za 6 odstotkov (z 897.000 ton na 955.000 ton). Količina uvoženih jajc se je skoraj potrojila (v letu 2013 smo jih uvozili 3500 ton), količina uvoženega mesa se je ob manjši porabi podvojila (v letu 2013 smo uvozili 87.000 ton mesa), zelenjave, katere poraba se je povečala, pa smo leta 2013 uvozili 42.000 ton več kot leta 2004.

Po oceni Statističnega urada je bilo v letu 2013 v Sloveniji 40 odstotkov količine hrane, porabljene v Sloveniji, slovenskega izvora, kar 60 odstotkov pa iz uvoza. In naprej: leta 2013 smo doma porabili za 4 odstotke manj hrane domačega izvora kot leta 2010 (44 odstotkov), za katero je bila tudi pripravljena ocena izvora.

Največ dokupljene hrane (37 odstotkov) je bilo uvožene iz sosednjih držav Madžarske, Avstrije, Italije, Hrvaške, skupno za 560.000 ton.

Iz Madžarske smo uvažali žive živali (govedo, prašiče), meso in mesne izdelke, žito in papriko, iz Avstrije smo dokupovali prašiče in prašičje meso, trdo pšenico, koruzo, pšenično moko, zdrob, krompir. Iz Italije je bilo največ zelenjave, testenin, pekarskih izdelkov in prašičjega mesa.

Tako kot v strukturi proizvodnje so tudi v strukturi uvoza kmetijskih proizvodov v vsem obdobju prevladovala žita. Delež uvoza žit je bil leta 2013 za desetino manjši kot leta 2004 in je predstavljal 52 odstotkov celotnega uvoza kmetijskih proizvodov. Deleža uvoza zelenjave in mesa sta se v tem obdobju povečala vsak za okoli 4 odstotke, delež zelenjave je leta 2013 dosegal 16 odstotkov celotnega uvoza kmetijskih proizvodov, delež mesa pa 9 odstotkov.

Poraba kmetijskih pridelkov za prehrano se je v zadnjem desetletju nekoliko zmanjšala: na leto je znašala povprečno okoli 880.000 ton.