Avtomobilska industrija mora združiti znanje za razvoj izdelkov dvojne rabe

Medtem ko se pojavljajo pozivi k večji uporabi lokalnih dobav za evropske avtomobile, predstavniki slovenske avtomobilske industrije opozarjajo na strateško odvisnost od Kitajske pri ključnih materialih in surovinah. S to odvisnostjo pa se ne ukvarjajo le v avtomobilski industriji, ampak tudi v farmaciji.

Električna mobilnost in elektromotorji so za nas velika priložnost, a balon prehoda na e-mobilnost v avtomobilizmu je bil preveč napihnjen. Težave so bile že v temeljih, opozarja Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domela, ki v avtomobilski industriji ustvarja četrtino prihodkov: »Za elektromotorje so strateška surovina magneti redkih zemelj. Na teh materialih temelji celoten zeleni prehod, od vetrnih elektrarn do učinkovitih elektromotorjev in učinkovite rabe električne energije. A to strateško surovino je zahod, Evropa vključno s Severno Ameriko, v zadnjih 20 letih popolnoma prepustil v roke Kitajske. Kitajska je 4. aprila, dva dni po sprejetju Trumpovih carin, uvedla proceduro, v kateri omejujejo izvoz teh materialov, zato smo prepuščeni na milost in nemilost kitajskih uradnikov. Vsi proizvajalci, povezani z elektromobilnostjo, smo odvisni od Kitajske. Zdaj te težave sicer prepoznavamo, tudi z vidika razvojno-raziskovalnih projektov, a vse to prinaša rezultate čez 50 let.«

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem nagovoru v parlamentu EU poudarila strateško samostojnost Evrope pri surovinah, električnih avtomobilih, energiji in tako dalje. »Zame so to samo besede. Mi smo ta trenutek zamudili,« je bil v Delovem podkastu kritičen Čemažar, ki opozarja še na nekonkurenčnost Evrope pri materialih, kot je aluminij, zaradi visokih cen energentov in zaostajanja Evrope pri umetni inteligenci za velesilama ZDA in Kitajsko. »Da o polprevodnikih ne govorimo. Tu so razmere za Evropo kar izzivalne.«

Izdelki dvojne rabe v avtomobilskem grozdu

Čemažar stavi na diverzifikacijo poslovanja. V preteklosti so bili 80-odstotno odvisni od motorjev za sesalnike, tudi od avtomobilske industrije niso želeli biti odvisni za več kot tretjino celotnega prometa. Sogovornik dvomi, da bodo v velikih obsegih delali za kitajske blagovne znamke: »Seveda se tudi v sklopu avtomobilskega grozda ACS trudimo. Hitro se prilagajamo novim razmeram in te so vedno povezane s prebojnimi razvojnimi rešitvami. Pomembno je, da vsa podjetja iščemo skupne imenovalce za prebojne potenciale, ki jih bomo lahko ponudili prihajajočim avtomobilskim znamkam.«

Podjetja iščejo diverzifikacijo tudi v tako imenovanih izdelkih za dvojno rabo. Poročali smo, da je Kolektor Mobility kot potencialni trg rasti prepoznal robotizirane mobilne platforme, ki so uporabni tako v vojaški kot civilni rabi. Prevzeli so že razvoj in industrializacijo stroja za humanitarno razminiranje. Naš načrt je razvoj mobilne platforme za nišne aplikacije za večnamenske zemeljske drone, pojasnjuje direktor Kolektorja Mobility Primož Bešter, ki pri tem vidi velike možnosti za sodelovanje z drugimi podjetji iz avtomobilske industrije: »Ta projekt usklajujemo znotraj grozda avtomobilske industrije. Pomembno je, da gradimo na znanju in izkušnjah, ki jih imamo v Sloveniji, da združujemo znanje in smo aktivni pri razvoju projektov, ki so namenjeni za izdelke dvojne rabe. Z razvojem moramo priti do realnih vozil ter jih začeti tržiti in prodajati.«

V sodelovanju s podjetji v ACS pripravljamo skupni projekt za razvoj ključnih podsklopov zemeljskih dronov, kot so električni pogonski sistemi, aktuacijski sistemi in senzorika, pravi Bešter: »Visoka tehnična zahtevnost in investicije v razvoj podsklopov bodo predstavljale pomembno podlago za potenciale civilnih dronov oziroma mobilnih robotov, kjer se bo trg v prihodnosti močno povečal.«

Od Kitajske odvisna tudi farmacija

Z odvisnostjo od Kitajske pa se ne srečujejo le pri zelenem prehodu, ampak tudi v farmaciji. »Od 80 do 90 odstotkov surovin za antibiotike je proizvedenih na Kitajskem in v Indiji, medtem ko se v Evropi to znanje glede proizvodnje surovin počasi izgublja oziroma se je v zadnjih 30 letih preselilo v Indijo in na Kitajsko,« opozarja izvršni direktor Labene Borut Čeh. »Predstavljajte si, da se meje zapro in uvoz surovin iz Kitajske ali Indije ni več mogoč ali pa je močno omejen in otežen, vaš otrok pa je zbolel za, denimo, vnetjem ušesa in več tednov ne dobi antibiotika. To bi lahko povzročilo hujše zdravstvene zaplete. To je zgolj en primer, saj je uporaba antibiotikov v medicini pogosta in potrebna vsak dan, brez njih sodobne medicine skoraj ni.«

Tudi farmacija in biotehnologija sta zato po njegovem mnenju strateški panogi in kot taki sodita na področje varnosti in odpornosti, saj sta nujni za zdravje in blaginjo ljudi: »Slovenija ima ogromno znanja med malimi in srednjimi podjetji ter tudi velikimi slovenskimi podjetji, ki lahko pripomorejo k večji samozadostnosti pri dobavah učinkovin in surovin v farmaciji in biotehnologiji. Slovenska podjetja bi se, na primer, lahko povezala, tudi z velikimi podjetji, v projektu nove tovarne za proizvodnjo surovin in učinkovin za farmacevtske proizvode ter tovarne za proizvodnjo za biološka zdravila na mali in srednji skali.«

Z njim se strinja Boštjan Čeh, predsednik sveta zavoda, ki združuje farmacevtski in biotehnološki ekosistem Biotech Hills: »Druge države se v kritično infrastrukturo na področju farmacije in biotehnologije že usmerjajo. Slovenija ima zaradi znanja edinstveno priložnost. Poleg proizvodnje surovin je pomembno tudi, da postavimo centre za razvoj in raziskave na področju zdravil in tudi prehranskih surovin, saj le tako lahko ostajamo korak pred drugimi in zagotovimo, da da se znanje krepi in ohranja v Sloveniji.«