V turizmu je ogroženih 20.000 delovnih mest
Turistična panoga opozarja, da je nujno podaljšanje ukrepa čakanja na delo, sicer grozijo odpuščanja.
Odpri galerijo
Z leve Iztok Altbauer, Fedja Pobegajlo in Gregor Jamnik FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Turistična panoga je na nogah, ker vlada predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo za le mesec dni. Če ukrep ne bo podaljšan za vsaj štiri mesece, bo v turizmu ogroženih 20.000 delovnih mest, opozarjajo. Nujno potrebujejo tudi likvidnostna posojila.
Kot smo poročali, država za pomoč turizmu načrtuje vavčerje za vse polnoletne državljane v višini 200 evrov, ni pa uslišala predloga turistične panoge, da bi ukrep čakanja na domu podaljšala do konca leta oziroma za vsaj štiri mesece. Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je opozoril, da bo zagon turizma postopen, zato zasedenost kapacitet ne bo takoj polna, kar pomeni, da podjetja ne bodo mogla obdržati vseh zaposlenih.
»Na kocki je 20.000 delovnih mest in socialna bomba, ki si je država ne bi smela privoščiti,« je dejal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Poudaril je, da je bil eden glavnih adutov slovenskega turizma v zadnjih letih znanje, ki so ga vložili v zaposlene, in z odpuščanji bi vse to izgubili.
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je dejal, da so turističnih vavčerjev veseli, vendar to ni sistemska rešitev. Pojasnil je, da bo to koristno za le nekatere destinacije, denimo za terme in zdravilišča, veliko manj pa za hotele v Ljubljani, Mariboru in na Bledu. Poudaril je še, da ukrep skrajšanega delovnega časa, ki ga prav tako predlaga vlada, za hotelirje ni uporaben, saj namestitveni obrati delajo 24 ur na dan: »Če ne bo podaljšanja ukrepa čakanja na delo, bomo morali vse te ljudi, za katere smo se ob pomanjkanju kadra borili, odpustiti.«
V Turističnih združenjih so veseli prizadevanja vlade in Slovenske turistične organizacije za podpiranje domačega turizma, a hkrati opozarjajo, da bo brez odprtja meja slovenski turizem težko preživel. Turizem sicer pri nas ustvari dobrih 12 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupaj pa zaposluje okoli 60.000 ljudi.
Tudi sindikat delavcev gostinstva in turizma se zavzema za podaljšanje ukrepa čakanja na delo za še vsaj štiri mesece, saj kot pravi njegov predsednik Kristijan Lasbaher, »delodajalci ne morejo delati čudežev«. Vendar pa Lasbaher opozarja, da je veliko odvisno od vodstva podjetja, zato meni, da bi se dalo z ustrezno organizacijo dela in porazdelitvijo obremenitev izkoristiti tudi ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Kot pravi, so marsikje prej delavce izkoriščali in so delali več kot osem ur.
Hkrati Lasbaher poudarja, da bi ukrepi morali vsebovati varovalko glede odpuščanj: »Če država delodajalcem pomaga, ni prav, da oni nato odpuščajo.« Tudi on spomni na pomanjkanje kadra v tej panogi.
Preberite še: Upravičencev do 200 evrov bona za dopust doma bo več
Kot smo poročali, država za pomoč turizmu načrtuje vavčerje za vse polnoletne državljane v višini 200 evrov, ni pa uslišala predloga turistične panoge, da bi ukrep čakanja na domu podaljšala do konca leta oziroma za vsaj štiri mesece. Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je opozoril, da bo zagon turizma postopen, zato zasedenost kapacitet ne bo takoj polna, kar pomeni, da podjetja ne bodo mogla obdržati vseh zaposlenih.
Socialna bomba
»Na kocki je 20.000 delovnih mest in socialna bomba, ki si je država ne bi smela privoščiti,« je dejal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Poudaril je, da je bil eden glavnih adutov slovenskega turizma v zadnjih letih znanje, ki so ga vložili v zaposlene, in z odpuščanji bi vse to izgubili.
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je dejal, da so turističnih vavčerjev veseli, vendar to ni sistemska rešitev. Pojasnil je, da bo to koristno za le nekatere destinacije, denimo za terme in zdravilišča, veliko manj pa za hotele v Ljubljani, Mariboru in na Bledu. Poudaril je še, da ukrep skrajšanega delovnega časa, ki ga prav tako predlaga vlada, za hotelirje ni uporaben, saj namestitveni obrati delajo 24 ur na dan: »Če ne bo podaljšanja ukrepa čakanja na delo, bomo morali vse te ljudi, za katere smo se ob pomanjkanju kadra borili, odpustiti.«
Nujno odpiranje meja
V Turističnih združenjih so veseli prizadevanja vlade in Slovenske turistične organizacije za podpiranje domačega turizma, a hkrati opozarjajo, da bo brez odprtja meja slovenski turizem težko preživel. Turizem sicer pri nas ustvari dobrih 12 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupaj pa zaposluje okoli 60.000 ljudi.
Kristijan Lasbaher (desno) FOTO: Tadej Regent/Delo
Tudi sindikat delavcev gostinstva in turizma se zavzema za podaljšanje ukrepa čakanja na delo za še vsaj štiri mesece, saj kot pravi njegov predsednik Kristijan Lasbaher, »delodajalci ne morejo delati čudežev«. Vendar pa Lasbaher opozarja, da je veliko odvisno od vodstva podjetja, zato meni, da bi se dalo z ustrezno organizacijo dela in porazdelitvijo obremenitev izkoristiti tudi ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Kot pravi, so marsikje prej delavce izkoriščali in so delali več kot osem ur.
Hkrati Lasbaher poudarja, da bi ukrepi morali vsebovati varovalko glede odpuščanj: »Če država delodajalcem pomaga, ni prav, da oni nato odpuščajo.« Tudi on spomni na pomanjkanje kadra v tej panogi.
