Vasle po seji sveta ECB: Nujni so ukrepi za povečanje rasti
Guverner Banke Slovenije o ukrepih ECB, ki bodo kmalu začeli veljati, poslabšanju gospodarskih razmer v zadnjem mesecu in nujnem odzivu fiskalne politike.
Odpri galerijo
Za oživitev gospodarske rasti je nujno sprejetje strukturnih ukrepov, ki bodo povečali potencial za rast, in ustrezen odziv fiskalne politike, po seji sveta ECB poudarja guverner BS Boštjan Vasle. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Guvernerji sveta ECB smo ohranili usmeritve denarne politike, oblikovane na septembrski seji, ki naj bi začele veljati v prihodnjih mesecih. Ključna usmeritev spodbujevalne denarne politike ostaja vzpostavitev finančnih razmer, ki bodo prek povečane gospodarske aktivnosti omogočile približevanje inflacije želenemu cilju, tudi ob poslabševanju gospodarskih razmer, je po včerajšnji monetarni seji sveta ECB, zadnji pod vodstvom Maria Draghija, v izjavi zapisal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Gospodarske razmere v evrskem območju so se v zadnjem mesecu nekoliko poslabšale. Zmanjšana aktivnost v storitvenem sektorju je posledica več kot leto in pol trajajočega krčenja v proizvodnem sektorju, odvisnem od mednarodne trgovine. Še vedno prevladuje negotovost, povezana s trgovinskimi ukrepi, upočasnjeno rastjo na Kitajskem in izstopom Velike Britanije iz EU. Zaostrene razmere v mednarodnem okolju so začele opazneje vplivati tudi na slovensko gospodarstvo, kjer se rast upočasnjuje, še vedno pa ostaja znatno nad povprečjem evrskega območja, še ugotavlja Vasle.
Upočasnjena mednarodna trgovina in nižje cene energentov so negativno vplivale tudi na rast cen, ki so v evrskem območju v septembru zrasle za vsega 0,8 odstotka medletno. To je najnižja rast cen po letu 2016. V Sloveniji rast cen ostaja višja kot v evrskem območju, predvsem zaradi višje rasti plač in robustnega domačega povpraševanja.
Podjetja v evrskem območju poročajo o nadaljnjem upadu naročil in proizvodnje tudi v drugi polovici letošnjega leta. Pri tem ostajata aktivnost v gradbeništvu in potrošnja gospodinjstev robustni, saj se povpraševanje po posojilih gospodinjstev še naprej povečuje. Možnosti glede zaposlovanja se nekoliko poslabšujejo, kar znižuje pričakovano rast plač. Skladno s trenutnim poslabšanjem razmer so se znižala tudi pričakovanja glede gospodarske aktivnosti in rasti cen, a le v bližnji prihodnosti. Na dolgi rok ostajajo ta pretežno nespremenjena.
Vasle pri tem še poudarja, da vsi najavljeni instrumenti ECB še niso polno zaživeli. Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv, ki blaži učinek negativnih obrestnih mer na banke, začne veljati 30. oktobra, neto nakupi vrednostnih papirjev v višini 20 milijard evrov mesečno pa se bodo začeli v novembru. Pri tem imajo banke možnost pridobiti ugodno dolgoročnejše financiranje pri evrosistemu v obliki ciljno usmerjenih operacij (TLTRO-III), če dovolj prejetih sredstev namenijo financiranju gospodarstva.
Centralne banke, združene v evrosistemu, ugotavljajo, da še ni mogoče v celoti ovrednotiti učinkov ukrepov denarne politike z ohranjanjem negativnih obrestnih mer v daljšem obdobju. Zato pravijo, da je za oživitev gospodarske aktivnosti nujno sprejetje strukturnih ukrepov, ki bodo povečali potencial za rast in ustrezen odziv fiskalne politike. Zadnje še posebej velja za države evrskega območja, ki še imajo prostor za dodatno zadolževanje v skladu s pravili o paktu za stabilnost in rast, je v izjavi še poudaril guverner.
Poslabšanje razmer v zadnjem mesecu
Gospodarske razmere v evrskem območju so se v zadnjem mesecu nekoliko poslabšale. Zmanjšana aktivnost v storitvenem sektorju je posledica več kot leto in pol trajajočega krčenja v proizvodnem sektorju, odvisnem od mednarodne trgovine. Še vedno prevladuje negotovost, povezana s trgovinskimi ukrepi, upočasnjeno rastjo na Kitajskem in izstopom Velike Britanije iz EU. Zaostrene razmere v mednarodnem okolju so začele opazneje vplivati tudi na slovensko gospodarstvo, kjer se rast upočasnjuje, še vedno pa ostaja znatno nad povprečjem evrskega območja, še ugotavlja Vasle.
Najnižja rast cen po 2016
Upočasnjena mednarodna trgovina in nižje cene energentov so negativno vplivale tudi na rast cen, ki so v evrskem območju v septembru zrasle za vsega 0,8 odstotka medletno. To je najnižja rast cen po letu 2016. V Sloveniji rast cen ostaja višja kot v evrskem območju, predvsem zaradi višje rasti plač in robustnega domačega povpraševanja.
Podjetja v evrskem območju poročajo o nadaljnjem upadu naročil in proizvodnje tudi v drugi polovici letošnjega leta. Pri tem ostajata aktivnost v gradbeništvu in potrošnja gospodinjstev robustni, saj se povpraševanje po posojilih gospodinjstev še naprej povečuje. Možnosti glede zaposlovanja se nekoliko poslabšujejo, kar znižuje pričakovano rast plač. Skladno s trenutnim poslabšanjem razmer so se znižala tudi pričakovanja glede gospodarske aktivnosti in rasti cen, a le v bližnji prihodnosti. Na dolgi rok ostajajo ta pretežno nespremenjena.
Ukrepi začnejo veljati kmalu
Vasle pri tem še poudarja, da vsi najavljeni instrumenti ECB še niso polno zaživeli. Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv, ki blaži učinek negativnih obrestnih mer na banke, začne veljati 30. oktobra, neto nakupi vrednostnih papirjev v višini 20 milijard evrov mesečno pa se bodo začeli v novembru. Pri tem imajo banke možnost pridobiti ugodno dolgoročnejše financiranje pri evrosistemu v obliki ciljno usmerjenih operacij (TLTRO-III), če dovolj prejetih sredstev namenijo financiranju gospodarstva.
Nujne reforme in odziv fiskalne politike
Centralne banke, združene v evrosistemu, ugotavljajo, da še ni mogoče v celoti ovrednotiti učinkov ukrepov denarne politike z ohranjanjem negativnih obrestnih mer v daljšem obdobju. Zato pravijo, da je za oživitev gospodarske aktivnosti nujno sprejetje strukturnih ukrepov, ki bodo povečali potencial za rast in ustrezen odziv fiskalne politike. Zadnje še posebej velja za države evrskega območja, ki še imajo prostor za dodatno zadolževanje v skladu s pravili o paktu za stabilnost in rast, je v izjavi še poudaril guverner.
