Več milijard evrov za obnovo železnice čez Balkan

Posodobljeni koridor 10 bo speljan skozi pet držav od Avstrije do Turčije, skrajšal bo čas potovanja in povečal zmožnost prevoza tovora.

Objavljeno
15. oktober 2019 06.00
Posodobljeno
15. oktober 2019 06.00
Tovorni vlak od Švedske do Dunaja vozi 24 ur, iz Avstrije skozi Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bolgarijo pa več dni. Foto Reuters
Če bo vse po sreči in bodo dogovori med državami zahodnega Balkana uspešni, bo v petih letih večino tovornega prometa po Balkanu preusmerjenega s cest na novi Alpsko-zahodnobalkanski železniški koridor 10. Železniška povezava med Avstrijo in Turčijo bo dolga 2152 kilometrov, s čimer bi se Evropa kopensko povezala tudi s Kitajsko. Slovenski del koridorja bo nared že prihodnjo pomlad.
 

Zdaj po polžje čez Balkan


Železniški prevoz od Avstrije čez Balkan do Turčije je zdaj zelo zamuden. Ponekod je hitrost le 30 kilometrov na uro. Tovorni vlak, ki potrebuje od Švedske do Dunaja 24 ur, vozi iz Avstrije skozi Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Bolgarijo več dni. »V 30 letih ni bilo veliko vlaganj, bila je vojna, ki je povezave pretrgala. Zdaj se vse države pripravljajo na posodobitve,« je dejal Miloš Rovšnik, izvršni direktor podjetja Alpine-Western Balkan koridor 10 s sedežem v Sloveniji, ki povezuje vseh pet držav. Ustanovilo ga je Evropsko gospodarsko združenje skupaj z ministrstvi za infrastrukturo vseh petih držav. To bo zagotovilo, da bodo države sodelovale med seboj in omogočile vzpostavitev celotnega koridorja, meni. Prejšnji teden so imeli v Beogradu enega prvih sestankov, saj podjetje za koridor 10 obstaja šele od junija letos.

image
Države na koridorju se pripravljajo na posodobitve ocenjuje Miloš Rovšnik, izvršni menedžer podjetja Alpine Western Balkan Rail Freight Corridor Foto Milena Zupanič


Po besedah Rovšnika so poleg zastarele infrastrukture za upočasnitev železniškega prevoza čez Balkan krivi tudi zastareli vozni park in zastoji na mejah. Napoveduje, da bi po vzpostavitvi koridorja 10 – kot imenujejo posodobitev obstoječih progovnih povezav čez Balkan – potreboval tovorni vlak za to pot približno 30 ur, a le, če bodo države skrajšale tudi čas prehodov čez meje. Slovenija je s svojim delom koridorja 10 pohitela.
 

V Sloveniji koridor 10 končan do pomladi


Koridor 10 prihaja v našo državo po dveh krakih. Eden iz Salzburga skozi Jesenice, drugi iz Linza skozi Maribor. V Zidanem mostu se kraka združita.

»Koridor 10 je obveznost, da bomo proge usposobili, kakor zahtevajo evropski standardi. To pomeni elektrifikacijo, 22,5 ton osnega pritiska, dolžine postajnih tirov, ki bodo omogočale 740 metrov dolge vlake, do leta 2030 pa še signalno-varnostne naprave EDCS,« je povedal Matjaž Kranjc, direktor družbe SŽ infrastruktura.
Slovenski del koridorja je že skorajda končan.

»V Sloveniji smo pohiteli. Zaključujemo zadnji odsek remonta med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami, zaključujemo dela na postaji Pragersko, v naslednji fazi bomo Pragersko usposobili za 22,5 ton osnega pritiska. Vse jedrne proge v Sloveniji so tudi že elektrificirane, do leta 2021 pa bodo opremljene tudi z EDCS,« napoveduje Kranjc. Po njegovih besedah je bilo v preteklih letih vloženo v posodobitev tega dela omrežja več kot 700 milijonov evrov, odsek Zidani most, ki vključuje tudi prenovo železniške postaje v Celju, Laškem in Rimskih toplicah, pa je bil ocenjen na 290 milijonov evrov. Skupaj torej dobra milijarda evrov. »Pričakujemo, da bomo spomladi, ko bo slovenski del koridorja 10 končan, videli, kakšen naj bi bil celoten koridor,« je dejal Rovšnik.


Evropa pripravila denar za Balkan


Iz Zidanega mosta bo vlak vozil tako kot zdaj: skozi Zagreb, Vinkovce, Tovarnik, Beograd do Sofije in naprej do bolgarsko-turške meje v bližini Svilengrada. Naložba bo vredna več milijard evrov. Evropa, ki želi čim več prometa preusmeriti s cest na železnico, po drugi strani pa se povezati z regijo in v nadaljevanju s Kitajsko, je že pripravila zajetno finančno pomoč za države, skozi katere bo koridor speljan.

»Na območju med Nemčijo in Turčijo je ogromno tovora in s tem potenciala,« ocenuje Rovšnik. Kolikšna naložba je potrebna v celotni koridor, še ne ve, študija je v izdelavi. Hrvaška železnica je na svoji spletni strani objavil načrt obnove železnic, pa tudi prvo oceno, da potrebuje za to okoli dve milijardi evrov. Kdaj lahko računamo na obnovo železnic v Srbiji?


V Srbiji težko do informacij


»V novem naložbenem planu je Srbija namenila za infrastrukturo 12 milijard evrov, od tega okoli 1,6 milijarde za železnice. Vsekakor načrtujemo rekonstrukcijo proge od Beograda proti Sloveniji. Obnavljamo progo proti Budimpešti, obnavljali pa bomo tudi progo proti Grčiji, vendar natančneje ne poznam projektov,« je dejal Goran Adžić, direktor Holdinga srbske železnice.

Napotil nas je na Nenanda Stanisavljevića, direktorja za medije v podjetju Infrastruktura železnice Srbije, ki da »vse obvlada«. Na Stanisavljevića smo se z istim vprašanjem obrnili že v začetku aprila, torej pred pol leta, a tudi po več telefonskih klicih in poslanih elektronskih sporočilih ni bil odziven. Če bi sodili po delovanju te službe, s progo v Srbiji še lep čas ne bo nič. Tudi tokrat je obljubil, da bo informacije poslal, a jih ni.