Večina mladih s pogodbo za nedoločen čas

Trgovinska zbornica Slovenije je skupaj s trgovskim sindikatom opravila raziskavo o mladih zaposlenih v trgovini.

Objavljeno
18. februar 2020 06.00
Posodobljeno
18. februar 2020 06.00
Mladi v trgovini opravljajo ahtevnejša dela. FOTO Leon Vidic/Delo
Šestindvajsetletni prodajalec igrač in obutve Stane je v intervjuju, s katerim republiški zavod za zaposlovanje na spletnih straneh predstavlja poklic prodajalca, takole nanizal tri prednosti in tri slabosti svojega poklica: stik z ljudmi, super delodajalec, precej blizu doma, med slabostmi pa delo s financami, občasni izbruhi nezadovoljnih strank in premalo sredstev za hitre spremembe načina dela.

Kdo so in o čem razmišljajo mladi zaposleni v trgovinski dejavnosti? Kaj jih motivira in kaj odvrača od dela v trgovini? Vprašanje je postalo posebej smiselno v času, ko se trgovina spopada s perečim pomanjkanjem delovne sile. Odgovore je poiskala Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) v okviru projekta »Trgovinko krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini« in skupaj z reprezentativnim panožnim sindikatom (Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS), s katerim tudi sicer vodijo dober socialni dialog, analizirala omenjeno populacijo. Podatke Sursa in Zavoda RS za zaposlovanje so obogatili z odgovori iz ankete med delodajalci in zaposlenimi, starimi do 30 let.

Po podatkih Sursa za leto 2018 zaposluje trgovina 12,78 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Od dobrih 113.000 zaposlenih jih je bilo 15,6 odstotka mlajših od 30 let. Delež mladih je tako v trgovini nekoliko nadpovprečen glede na druge panoge. Med registriranimi brezposelnimi je bilo po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje (prvih 11 mesecev leta 2019) skoraj 18,8 odstotka mladih od 15 do 29 let, dobra polovica žensk. V tem obdobju se je v trgovini zaposlilo 15,3 odstotka mladih registriranih brezposelnih, največ v trgovini na drobno, razen z motornimi vozili. Njihova povprečna starost je bila 24,8 leta.




Ukrepi APZ niso v pomoč

Nasmeh prodajalca, pristen odnos s kupci in strokoven nasvet so prvine, ki bodo še naprej značilne za uspešnega trgovca.

Anketa TZS je pokazala, da si delodajalci iz trgovinske dejavnosti pri iskanju kadra le redko (desetina anketiranih) pomagajo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ), ki jih izvaja zavod. Vzroki so na dlani: preveč administriranja, premajhen delež financiranja in premalo jasne in pretežko dostopne informacije. Na vprašanje, ali so se mladi pred zaposlitvijo že srečali z delom v trgovini, je pritrdilno odgovorilo 40 odstotkov vprašanih. V nasprotju s povprečjem gospodarstva večini na novo zaposlenih ponudijo trgovci v podpis pogodbe za nedoločen čas (60 odstotkov), samo v desetini primerov pa zaposlitev pogojujejo z uspešno opravljenim pripravništvom.

Glede na odgovore nobeno izmed trgovskih podjetij mladim ne nalaga enostavnih ali manj zahtevnih del, ampak kvečjemu srednje zahtevna ali zahtevna, desetina pa visoko zahtevna dela. Kar 80 odstotkov podjetij jim absolutno omogoča napredovanje. Velika večina podjetij jih vključi v starostno različne delovne skupine in tako spodbuja prenos znanja.

Katere kompetence delodajalci najbolj pogrešajo pri mladih? Samoiniciativnost, delovne navade, disciplino, lojalnost, samozavest in pogum pri odločanju, upoštevanje navodil, socialne kompetence, vztrajnost, potrpežljivost, resnost, odgovornost, komunikativnost. Prepoznane prednosti mladih pa so: več energije in svežih idej, digitalna pismenost, večopravilnost, proaktivnost, hitrejše dojemanje, znanje tujih jezikov, tekmovalnost.

• TZS je raziskala, kdo so in kaj počnejo mladi zaposleni v trgovinski dejavnosti.

• Večina anketiranih ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas.

• Mladi v trgovini opravljajo zahtevnejša dela in imajo možnost napredovanja.


Mladi imajo sicer dostop do izobraževanj, namenjenih celotnemu kolektivu, zgolj zanje pa organizira posebna usposabljanja le 30 odstotkov vprašanih delodajalcev. Posebne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ima za mlade samo deset odstotkov vprašanih. Absentizem je pri njih približno enak kot pri drugih starostnih skupinah zaposlenih, fluktuacija pa je pri 60 odstotkih vprašanih večja in le pri desetini manjša od preostalih.


Pričakovanja mladih


Pripravljavci ankete so enaka vprašanja kot delodajalcem zastavili tudi ciljni publiki, mladim zaposlenim v trgovini. Nekateri njihovi odgovori so se ujemali z odgovori delodajalcev, drugi ne povsem, verjetno predvsem zaradi razlik v zajemu anketirancev. Dobrih 40 odstotkov mladih je odgovorilo, da so pred sedanjo zaposlitvijo delali že v drugih podjetjih (v povprečju za 1,8 delodajalca). Kar 69 odstotkov jih je že opravljalo naloge, podobne, kot so v trgovini. Z odgovori delodajalcev se je približno ujemal podatek o deležu pogodb za nedoločen čas, pogojevanje pripravništva pa je navajalo celo samo štiri odstotke vprašanih.

Na vprašanje, ali delodajalec zanje organizira posebne ukrepe s področja varstva pri delu in zdravja, jih je več kot četrtina odgovorila pritrdilno (kot primere so navajali: tečaj prve pomoči, ambasadorje zdravja, požarne vaje, kako pravilno dvigovati bremena, zaščitno opremo, telovadbo), 17 odstotkov mladih pa je pri delodajalcu organiziranih v neformalno ali formalno obliko druženja (novoletne zabave, zasebna družbena omrežja, pikniki, timbilding).

image
Mladi zaposleni pričakujejo od delodajalca pohvalo in tudi grajo, če je treba. FOTO Jure Eržen/Delo


In kaj mladi pričakujejo od delodajalca? Kot je bilo razbrati iz ankete, imajo tudi mladi delojemalci v trgovini natančno definirana pričakovanja, katerih uresničitev je pogoj za razvoj uspešne poklicne kariere in usklajenosti z zasebnim življenjem: dodatno izobraževanje in možnost napredovanja, delo, ki bo izziv in ne samo rutina, razumnost in posluh za delavca, varnost zaposlitve, korekten odnos, spoštovanje, primerna stimulacija za dobro delo, pohvala za trud in tudi graja, ko je treba, odkritost, urejeno delovno okolje, jasna navodila, redno, pošteno plačilo, da v njih prepozna potencial, inovativnost, zagnanost, možnost aktivnega odmora med delom, skrb za dobre odnose, upoštevanje pripomb in predlogov, spoštovanje delovnopravne zakonodaje.


Medgeneracijski dialog


Avtorje raziskave posebej veseli, da so mladi, zaposleni v trgovinski dejavnosti, večinoma zaposleni za nedoločen čas, da opravljajo zahtevnejša dela in niso že na začetku svoje kariere v slabšem položaju kot njihovi starejši kolegi ter da imajo možnost za napredovanje. Mladi so radi del uspešnega kolektiva, v katerem tudi sami pripomorejo k spremembam, ugotavlja izvršna direktorica TZS Mija Lapornik: »Anketni odgovori delodajalcev in zaposlenih so potrdili naše prepričanje, da je izkušen mentor pri uvajanju v delo ključnega pomena – ne glede na zahtevnost dela. Prek mentorstva se z mladih na starejše prenašajo nove, predvsem digitalne veščine, starejše kolege navajajo na uporabo sodobnih tehnologij. V obratni smeri pa se pretakajo izkušnje in različne, z leti dela pridobljene spretnosti. Medgeneracijsko sodelovanje je v trgovini treba negovati.«

Da pa bo trgovina privlačnejša za zaposlitev, posebej za mlade kadre, bodo morali zaposlovalci upoštevati pričakovanja, ki so jih poudarili mladi: da bo delo zanje izziv in ne rutina, da se bo slišal glas mladih, njihove ideje in mnenje, da bodo odnosi v delovnem okolju boljši. Nasmeh prodajalca, pristen odnos s kupci in strokoven nasvet so prvine, ki bodo po besedah Lapornikove še naprej značilne za uspešnega trgovca.