Velik padec novih naročil za nemško industrijo, znižane gospodarske napovedi
Februarja je bil največji letni upad izvoznih naročil v zadnjem desetletju, vodilni inštituti so sklestili napoved letošnje gospodarske rasti.
Odpri galerijo
Ob padcu izvoznega povpraševanja naročil vse več skrbi za nemško gospodarstvo. FOTO: Reuters
Ljubljana – Nemški gospodarski stroj se očitno pospešeno ohlaja: najnovejši podatki kažejo vse večji upad izvoznega povpraševanja in naročil, na drugi strani pa je peterica ekonomskih inštitutov včeraj enotno oklestila napoved nemške gospodarske rasti v 2019 na pičlih 0,8 odstotka.
Nova naročila v nemški predelovalni industriji so se v februarju v primerjavi z mesecem prej skrčila za kar 4,2 odstotka, od tega domača za 1,6, tuja pa za kar šest odstotkov, kažejo koledarsko in sezonsko prilagojeni podatki nemškega statističnega urada Destatis.
Še večji je upad povpraševanja na letni ravni: po podatkih Destatisa so bila nova naročila v predelovalni industriji v letošnjem februarju za kar 8,4 odstotka nižja kot februarja lani, kar je največji letni padec naročil v zadnjem desetletju.
Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo pri tem ocenjuje, da bo – zlasti zaradi pomanjkanja tujega povpraševanja – gospodarska rast v državi v prihodnjih mesecih precej umirjena.
To so potrdili tudi vodilni nemški ekonomski inštituti, ki so več kot prepolovili napoved letošnje gospodarske rasti v največji evrski ekonomiji, in sicer z 1,9 odstotka – kot so še napovedovali lani jeseni – na 0,8 odstotka. Za prihodnje leto sicer previdno napovedujejo 1,8-odstotno rast BDP.
Kot poudarjajo, so napoved pripravili že 29. marca, ko je bilo še videti, da se bo mogoče izogniti trdemu brexitu z najbolj neugodnimi gospodarskimi posledicami; v primeru izstopa Združenega kraljestva brez dogovora bo po oceni analitikov prihodnja gospodarska rast verjetno še znatno nižja od novih napovedi. Te so sicer utemeljene s podmeno, da so se od lanske jeseni povečala tveganja za nemško in svetovno ekonomijo: na mednarodni ravni sta glavni grožnji trgovinski spor med ZDA in Kitajsko in negotov razplet brexita. V Nemčiji pa rast upočasnjujejo zastoji v dobavni verigi, pomanjkanje usposobljenih delavcev in težave avtomobilske industrije.
Analitiki ob tem predvidevajo, da bo Nemčija kljub nižji rasti še naprej beležila proračunski presežek, se bo pa ta skrčil, in sicer z lanskih 58 milijard na dobrih 41 milijard evrov v 2019 in 35 milijard evrov v 2020. Z vidika ekonomske politike in ohlajanja rasti pa je zanimivo tudi priporočilo inštitutov naj država ne varčuje za vsako ceno, pač pa naj pristopi k prožni fiskalni politiki, z uporabo fiskalnih stabilizatorjev, ker da tudi evropski okvir fiskalne politike eksplicitno dovoljuje ciklične primanjkljaje.
Kar zadeva inflacijo, se očitno obetata še dve leti z nizko rastjo cen: te naj bi se letos povečale za 1,5, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka, kar je še vedno pod inflacijskim ciljem Evropske centralne banke.
Skupno gospodarsko napoved so pripravili v petih uglednih nemških inštitutih (münchenski Ifo, DIW iz Berlina, IfW iz Kiela, IWH iz Halleja in RWI iz Essna), kar ji daje še dodatno težo.
Izdatno znižanje letošnje gospodarske napovedi, z enega na 0,1 odstotka, je pričakovati tudi v Italiji, poroča Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu rimski vladi. Zahodno sosedo s težko obvladljivim javnim dolgom, ki presega 130 odstotkov BDP, tako letos očitno čaka še eno izgubljeno recesijsko leto. Italijanska vlada naj bi sicer novo uradno gospodarsko napoved potrdila 10. aprila.
Nova naročila v nemški predelovalni industriji so se v februarju v primerjavi z mesecem prej skrčila za kar 4,2 odstotka, od tega domača za 1,6, tuja pa za kar šest odstotkov, kažejo koledarsko in sezonsko prilagojeni podatki nemškega statističnega urada Destatis.
Še večji je upad povpraševanja na letni ravni: po podatkih Destatisa so bila nova naročila v predelovalni industriji v letošnjem februarju za kar 8,4 odstotka nižja kot februarja lani, kar je največji letni padec naročil v zadnjem desetletju.
Inštituti popravili napoved rasti z 1,9 na 0,8 odstotka
Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo pri tem ocenjuje, da bo – zlasti zaradi pomanjkanja tujega povpraševanja – gospodarska rast v državi v prihodnjih mesecih precej umirjena.
To so potrdili tudi vodilni nemški ekonomski inštituti, ki so več kot prepolovili napoved letošnje gospodarske rasti v največji evrski ekonomiji, in sicer z 1,9 odstotka – kot so še napovedovali lani jeseni – na 0,8 odstotka. Za prihodnje leto sicer previdno napovedujejo 1,8-odstotno rast BDP.
Kot poudarjajo, so napoved pripravili že 29. marca, ko je bilo še videti, da se bo mogoče izogniti trdemu brexitu z najbolj neugodnimi gospodarskimi posledicami; v primeru izstopa Združenega kraljestva brez dogovora bo po oceni analitikov prihodnja gospodarska rast verjetno še znatno nižja od novih napovedi. Te so sicer utemeljene s podmeno, da so se od lanske jeseni povečala tveganja za nemško in svetovno ekonomijo: na mednarodni ravni sta glavni grožnji trgovinski spor med ZDA in Kitajsko in negotov razplet brexita. V Nemčiji pa rast upočasnjujejo zastoji v dobavni verigi, pomanjkanje usposobljenih delavcev in težave avtomobilske industrije.
Odsvetujejo varčevanje za vsako ceno
Analitiki ob tem predvidevajo, da bo Nemčija kljub nižji rasti še naprej beležila proračunski presežek, se bo pa ta skrčil, in sicer z lanskih 58 milijard na dobrih 41 milijard evrov v 2019 in 35 milijard evrov v 2020. Z vidika ekonomske politike in ohlajanja rasti pa je zanimivo tudi priporočilo inštitutov naj država ne varčuje za vsako ceno, pač pa naj pristopi k prožni fiskalni politiki, z uporabo fiskalnih stabilizatorjev, ker da tudi evropski okvir fiskalne politike eksplicitno dovoljuje ciklične primanjkljaje.
Kar zadeva inflacijo, se očitno obetata še dve leti z nizko rastjo cen: te naj bi se letos povečale za 1,5, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka, kar je še vedno pod inflacijskim ciljem Evropske centralne banke.
Skupno gospodarsko napoved so pripravili v petih uglednih nemških inštitutih (münchenski Ifo, DIW iz Berlina, IfW iz Kiela, IWH iz Halleja in RWI iz Essna), kar ji daje še dodatno težo.
Italija očitno nadaljuje recesijo
Izdatno znižanje letošnje gospodarske napovedi, z enega na 0,1 odstotka, je pričakovati tudi v Italiji, poroča Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu rimski vladi. Zahodno sosedo s težko obvladljivim javnim dolgom, ki presega 130 odstotkov BDP, tako letos očitno čaka še eno izgubljeno recesijsko leto. Italijanska vlada naj bi sicer novo uradno gospodarsko napoved potrdila 10. aprila.
