Velik pomen podatkov o vlažnosti zemeljskega površja

Temna prst iz Iowe, rdeča glina iz ameriške zvezne države Georgie in vinorodna polja v Franciji – brez vode bi bile to puščave. Vlaga v zemlji predstavlja samo drobcen delček vode, ki je prisotna na Zemlji, vendar je ključni igralec za celoten zemeljski ekosistem.

Jutri, v četrtek 29. januarja, je predvidena izstrelitev posebnega Nasinega satelita SMAP (Soil Moisture Active Passive), ki bo rihodnja tri leta zbiral izjemno natančne podatke o vlažnosti zemlje. Uporabniki bodo hidrologi, vremenoslovci, znanstveniki, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, agronomi, vodarji, zdravstvene službe za nadzor nalezljivih bolezni, načrtovalci nujnih ukrepov in seveda politični odločevalci.

Program satelita SMAP je bil v pripravi od leta 2008, vendar pa je povpraševanje po natančnih in zanesljivih podatkih o vlažnosti zemeljskega površja staro že nekaj desetletji. Obstoječe meritve vlažnosti so preveč razpršene in tudi z dosedanjimi najboljšimi sateliti niso dosegli ločljivosti, ki bi bila boljša od 40 kilometrov. Ta je preveč groba, da bi z njeno pomočjo lahko ocenili variacije, na primer znotraj nekega porečja. Naloga tega vesoljskega programa SMAP pa je izboljšava te ločljivosti na vsaj deset kilometrov.

SMAP bo kombiniral podatke iz dveh instrumentov; radarja in radiometra. Instrumenta lahko prodreta v zgornjo nekajcentimetrsko plast zemlje, ki je lahko tudi poraščena z vegetacijo, in to ne glede na morebitno oblačnost. Na to se nanaša tudi poimenovanje satelita, saj se »aktivno« in »pasivno« nanaša na vlogo obeh omenjenih inštrumentov. Radar bo aktivno oddajal signal in meril odboj z zemeljskega površja, medtem ko bo radiometer pasivno beležil naravni mikrovalovni signal našega planeta. Variacije v teh signalih vsebujejo določene informacije o spremembah vlažnosti zemlje. Opazovanja z radarskim instrumentom dajejo visoko ločljivost, vendar manjšo natančnost kot opazovanja z radiometrom. Zadnji pa ima slabšo ločljivost kot radar. Kombinacija obeh obdelanih podatkov pa daje želeno ločljivost in natančnost.

SMAP bo med enim obkroženjem Zemlje »pregledal« območje, široko tisoč kilometrov. Tako bo ekvatorialna območja obdelal v dveh do treh dneh, tista na višjih zemljepisnih širinah pa v le dveh dneh.

Satelit bo imel v orbiti razvito gibljivo anteno in razmeroma velik premer 9,6 metra. Sončne celice bodo dajale ne voljo 1450 W energije. Skupaj z gorivom bo tehtal 944 kilogramov.

Izstrelitev je, kot rečeno, predvidena za 29. januar iz baze ameriškega vojaškega letalstva v Vandenbergu v Kaliforniji. Satelit bo v vesolje ponesla dvostopenjska Boeingova raketa Delta II 73320-10C. Satelit bo okrog Zemlje krožil v skoraj polarni sončno sinhroni orbiti, ki je od površine oddaljena 685 kilometrov. Zemljo bo obkrožil v dobrih 98 minutah. Nasa je v program vložila 916 milijonov dolarjev.

Miloš Krmelj, predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo