Velik razkorak med plačami: Slovenija in Hrvaška v spodnjem delu

Povprečne plače v Evropi se tudi letos močno razlikujejo. Po podatkih poročila OECD Taxing Wages 2026 znaša povprečna bruto letna plača od 18.590 evrov v Turčiji do 107.487 evrov v Švici. Tudi ob upoštevanju kupne moči ostajajo razlike med državami velike.

Najvišje povprečne bruto plače imajo Švica (107.487 evrov), Islandija (85.950 evrov), Luksemburg (77.844 evrov), Danska (71.961 evrov) in Nizozemska (69.028 evrov).

Med največjimi evropskimi gospodarstvi vodi Nemčija s 66.700 evri bruto letne plače, takoj za njo je Združeno kraljestvo. Francija, Italija in Španija precej zaostajajo, pri čemer so povprečne plače v Nemčiji in Veliki Britaniji več kot dvakrat višje kot v Španiji.

Na dnu lestvice držav EU je Slovaška z 19.590 evri bruto letne plače. Pod pragom 30.000 evrov so še Madžarska, Latvija, Češka, Portugalska, Poljska, Estonija, Grčija in Litva.

Kje sta Slovenija in Hrvaška

Slovenija in Hrvaška sta se uvrstili v srednji oziroma spodnji del evropske lestvice. Po podatkih OECD je povprečen slovenski delavec leta 2025 zaslužil 30.135 evrov bruto, kar Slovenijo postavlja blizu Italije in precej nad večino vzhodnoevropskih članic EU.

Hrvaška ostaja niže, z okoli 24.000 do 25.000 evri bruto letne plače, kar jo uvršča ob bok Poljski in Portugalski.

Strokovnjaki Mednarodne organizacije dela pojasnjujejo, da na višino plač vplivajo predvsem produktivnost gospodarstva, moč sindikatov, struktura gospodarstva in življenjski stroški. Države z močnimi finančnimi in tehnološkimi sektorji praviloma izplačujejo višje plače.

Za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo se je povprečni davčni klin v državah OECD zvišal na 35,1 odstotka stroška dela, kar je najvišja raven po letu 2016. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ko se upošteva kupna moč (PPP), se razlike nekoliko zmanjšajo. Švica ostaja na vrhu, Nemčija pa se po kupni moči povzpne celo na drugo mesto. Največji skok na lestvici doseže Turčija, ki zaradi nižjih življenjskih stroškov napreduje z zadnjega na 18. mesto.

Podatki veljajo za zaposlene za polni delovni čas v večini gospodarskih dejavnosti, ne vključujejo pa kmetijstva, javne uprave, šolstva in zdravstva. OECD opozarja tudi, da se neto plače med državami močno razlikujejo zaradi različnih davčnih sistemov.

Davčne obremenitve dela znova višje

OECD v letošnjem poročilu opozarja tudi na rast davčnih obremenitev dela. Te so se leta 2025 zvišale v večini držav OECD že četrto leto zapored.

Za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo se je povprečen davčni klin v državah OECD zvišal na 35,1 odstotka stroška dela, kar je najvišja raven po letu 2016. Najvišje obremenitve imajo Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija in Italija.

OECD pri tem uporablja tako imenovani davčni klin, delež vseh davkov in prispevkov na delo, ki jih plačajo zaposleni in delodajalci, zmanjšan za družinske transferje. Višji davčni klin pomeni nižjo neto plačo zaposlenega in višje stroške dela za podjetja.

Davčni klin se je leta 2025 povečal v 24 državah OECD, najbolj v Združenem kraljestvu, Estoniji, Nemčiji in Izraelu. Vzroki so predvsem višji socialni prispevki ter tako imenovani fiskalni zdrs, ko se davčni razredi ne prilagajajo inflaciji.

Najbolj so se obremenitve dela medtem zmanjšale v Avstraliji, Latviji in Italiji zaradi davčnih olajšav oziroma sprememb dohodninskih lestvic.

Slovenija med državami z največjim zvišanjem davčnega klina

OECD posebej izpostavlja, da so se davčne obremenitve najbolj povečale pri družinah z otroki. Največji skok je doživela kategorija samohranilca z dvema otrokoma in 67 odstotki povprečne plače.

Prav v tej skupini je bila Slovenija med državami z največjim zvišanjem davčnega klina, povečal se je za 5,6 odstotne točke. OECD to pripisuje kombinaciji višjih socialnih prispevkov, fiskalnega zdrsa ter nižjih davčnih olajšav in transferjev.

OECD posebej izpostavlja, da so se davčne obremenitve najbolj zvišale pri družinah z otroki. FOTO: Jure Eržen/Delo

Zaposleni v Sloveniji za socialne prispevke namenijo 22,1 odstotka bruto plače, od julija 2025 pa se je stopnja zvišala na 23,1 odstotka zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega zaposleni plačujejo še obvezni zdravstveni prispevek, ki letos znaša 37,17 evra na mesec. Delodajalci medtem plačujejo dodatnih 17,1 odstotka prispevkov na bruto plačo zaposlenega.

Olajšave za družine in mlade

OECD izpostavlja tudi številne davčne olajšave v slovenskem sistemu. Splošna olajšava znaša 5260 evrov na leto, dodatne pa pripadajo družinam z otroki. Za prvega otroka lahko starši uveljavljajo skoraj 2840 evrov olajšave, zneski pa se z vsakim naslednjim otrokom zvišujejo.

Posebna davčna ugodnost velja tudi za mlade do 29. leta, ki imajo dodatno olajšavo v višini 1367 evrov. Slovenija je uvedla še posebno sedemodstotno davčno olajšavo za mlade strokovnjake iz tujine oziroma Slovence, ki se vračajo v državo, če zaslužijo vsaj dvakratnik povprečne plače.

Med pomembnejšimi spremembami v zadnjih letih OECD omenja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka ter postopno zviševanje obremenitve dela zaradi financiranja dolgotrajne oskrbe.

Poročilo sicer poudarja, da slovenski sistem kljub razmeroma visokim prispevkom na delo še vedno vsebuje obsežen sistem družinskih transferjev in olajšav za gospodinjstva z otroki.